Medtem, ko nekateri besno štejete milimetre in centimetre (mimogrede, največji "zmagovalec" tega poslabšanja bo na koncu nedvomno Capillatus in njegovo Pohorje), sem se jaz danes odpravil proti zahodu in lepemu vremenu. V Furlaniji je bilo precej jasno vreme in sploh ne vetrovno(majhna sapica iz SV kvadranta). Ampak visoko nad mano lepotec! Prekrasen razpotegnjen lentikularis! In sem tuhtal, kako bi moji prijatelji jadralci zarezgetali, če bi se taka zverina pojavila na nebu avgusta meseca (bolj redko je to seveda).Po moje bi vse šlep mašine in vsa jadralna aviacija v hipu paradirala pod tem oblakom in iskala valove. In v tem sanjarjenju, me vrže iz tira njegov glas! 180 konjev Lycominga! Poznam ta glas! Predobro ga poznam, da bi ga zamenjal za John Deere traktor! Pogledam kvišku....in seveda tam je bil! Robin remorquer iz Rivolija, ki je vlekel Blanika. Vedel sem, da tudi italijanski jadralci niso mogli ostati ravnodušni ob taki vremenski napovedi in predvsem ob takih lentikularisih, ki so se neprestano tvorili nad Furlanijo. In predvsem so imeli jajca, da so šli letet v tisto ledeni severovzhodni veter.Na trenutke se je zdelo, da Robin in Blanik kar na mestu lebdita, toliko sta imela čelnega vetra. In potem spet s pospešeno hitrostjo v smer vetra, ko sta naredila obrat. Po odklopu od vlečnega letala je Blanik nekaj časa jadral na oko nepovezano, ko ga je končno našel.Val! in potem je postajal vedno manjši, ker ga je nosilo vedno višje proti lentikularisu. Ker sem na žalost prej moral odpeljati naprej, ne vem do kake višine je prijadral. Vedel sem le to, da je moral biti pilot v njem oblečen, kot za na Arktiko, ker tam gor je bila temperatura ziher že kakih -25!
In skoraj v istem času, le kakih dobrih 100 km vzhodneje pa sneženje (tako poročajo forumaši). Kako je narava in vreme zanimivo in raznoliko.A ni to fajn? In fajn je tudi to, da se da jadrat tudi decembra in to visoko!
Pod oblaki