Novice: Trenutno ni obvestil.
Dobrodošel, Gost. Prosim, prijavi se ali se registriraj.

 ZEVS ForumVremeSplošnoProtitočna obramba in razbijanje točenosnih oblakov s kemikalijami
Strani: [1]
Natisni
Avtor Tema: Protitočna obramba in razbijanje točenosnih oblakov s kemikalijami  (Prebrano 9073 krat)
0 Člani in 1 Gost gledajo to temo.
too24232
Gost
« dne: 05. September 2008, 21:41:28 »

Včasih so rekli, da cilj posvečuje sredstva. Toča povzroča zelo veliko škodo na premoženju, poljščinah, sadovnjakih... Zato so že pred leti razvili sicer kontroverzno metodo razbijanja potencialno nevarnih oblakov, z trosenjem  segretega srebrovega jodida na oblake, kar naj bi povzročilo preprosto povedano, da se toča spremeni v dež, ki pade na primernejšem mestu. Za ta namen uporabljajo v nekaterih državah tudi druge kemikalije, ki jih prav tako posipajo iz letal na potencialno nevarne oblake. To ponekod izvajajo tudi s topovi. Metodo uporabljajo predvsem v Rusiji, na Kitajskem, kjer so jo uporabili tudi nedavno, na otvoritvi Olimpijskih iger, ko so z njo razbili oblake, tako, da je po domače povedano deževalo na točno določenem mestu in ne na prizorišču otvoritve iger. Podobno so počeli tudi Rusi, da ni dež ogrozil  izvedbo velikih prireditev ali vojaških parad. Stroka je glede tega seveda neenotna, nekateri opozarjajo na ekološko škodo, ki jo te strupene snovi povzročajo in priporočajo pasivne ukrepe za zaščito pred točo (prekrivanje poljščin z ponjavami, premoženjska zavarovanja, ustreznejše strešne kritine, spravilo avtomobilov v garaže...), drugi pa tako radikalno metodo zagovarjajo, češ ,da toča večjih dimenzij (npr. velikosti teniške žogice) povzroči težko izogibno škodo. Kaj torej menite člani tega foruma in koliko poznate to za mnoge ekološko sporno metodo? Naj človek skuša razvijati metode za vplivanje na vreme, ali pa naj gre le-to svojo pot?  icon_question
Prijavljen
P_Nut
Gost
« Odgovori #1 dne: 13. September 2008, 15:50:14 »

Ne verjamem.

Sicer pa :
Citiraj
ki pade na primernejšem mestu

Kako boš pa ti nevihtni celici povedal kje naj pade dež? A ga boš premaknil? Antigravitacija?  icon_question
Prijavljen
jest24
Cirokumulus

Odsoten Odsoten

RD: 1983-02-15
Sporočila: 417

Lokacija: Trebnje

« Odgovori #2 dne: 14. September 2008, 07:06:34 »

Kakor jaz vem, srebrov jodod ne topi toče. Zaradi hitre kondenzacije vodne pare v kaplje, ki padejo proti tlom preprečuje njen nastnek. Ampak žal ne vedno. Ob določenih pogojih lahko s posipanjem fašemo še hujšo točo, kot brez njega.
Prijavljen
zimazakon
Altostratus

Odsoten Odsoten

RD: 1965-10-14
Sporočila: 1582


Lokacija: Velike Bloke, 740m.n.m.
zlobko@zimazakon.si
WWW Email
« Odgovori #3 dne: 14. September 2008, 07:30:50 »

Popolnoma se strinjam icon_wink Ni je večje bedarije, kot z avioni in "čarobnimi pripravki" nad točo, tako po ekološki in koneckoncev tudi finančni plati. Vse to je enkrat že dodobra razložil ing. Trontelj iz ARSO, ki se prav gotovo spozna na te reči. Edina smiselna, trajna in sigurna obramba pred točo , so zaščitne mreže. Bilo bi pošteno, da država subvencionira nakup te opreme in tako pomaga ogroženim kmetijskim območjem. Vsekakpr pa tvegani izleti "Ikarusov" v nevihtne oblake nikakor niso nič drugega kot potrata kerozina in denarja.
Prijavljen

Davis Vantage Pro2 Plus
www.zimazakon.si
Pihe
Uprava ZEVS
Stratus
*****
Odsoten Odsoten

RD: 1961-02-11
Sporočila: 6563


Lokacija: Bovec, 438 m

WWW
« Odgovori #4 dne: 14. September 2008, 08:03:40 »

Jaz se pa z vama ne bi čisto 100% strinjal.Dejansko srebrov jodid veže nase ledene kristale in jih v kemični reakciji spremeni v vodo.Poizkusi v laboratoriju to nesporno dokazujejo.Je pa ena zadeva in sicer, da mora srebrov jodid resnično pasti med ledene kristale, drugače je vse skupaj res potrata časa,denarja in smrtno nevarno za pilote.Ker pa vsi vemo, da noben umsko zdrav človek(kar naj bi piloti tudi bili) ne bo šel zavestno točno v sredino cumulonimbusa,kjer je največja verjetnost, da ledeni kristali tudi so.Poznamo dinamiko cumulonimbusa in vemo, da so gibanja v njem strahovita in tudi energija nakopičena v njem je takšna, da bi dobesedno v hipu lahko sklatila tisto majhno Cessno. Zato piloti srebrov jodid spuščajo ob oblaku, mogoče celo nad njim(če jim uspe s tisto ubogo Cessno priplezat tako visoko - kar seveda močno dvomim) in zato je učinek tega početja običajno bolj jalov. icon_arrow
Prijavljen

-------------------------------------
www.bovec-vreme.si
zimazakon
Altostratus

Odsoten Odsoten

RD: 1965-10-14
Sporočila: 1582


Lokacija: Velike Bloke, 740m.n.m.
zlobko@zimazakon.si
WWW Email
« Odgovori #5 dne: 14. September 2008, 08:20:40 »

Mogoče bo pa vlada glede na svojo prakso  kupila kakšne ameriške F 15, da bodo lahko hitro dosegli notranjost cumulusa ,ga pošpricali in pravočasno pobegnili ven icon_haha
Edina nevarnost bodo provizije icon_mrgreen
Malo heca ne škodi angel

Pihe,  se  strinjam s tabo icon_wink
Prijavljen

Davis Vantage Pro2 Plus
www.zimazakon.si
Ciklon
Stratokumulus

Odsoten Odsoten

RD: 1987-06-24
Sporočila: 3420


Lokacija: Voglje, 375m n.v., cca 2 km zračne razdalje od letališča J. Pučnika (na J strani avtoceste)
humanrs@msn.com
Email
« Odgovori #6 dne: 14. September 2008, 10:26:03 »

Da razjasnimo vlogo sredstev, pri principu delovanja obrambe pred točo, je tukaj citat uradnega poročila ARSO o obrambi pred točo:

" Toča raste s primrzovanjem podhlajenih vodnih kapljic na maloštevilne lebdeče ali padajoče zametke
ledenih zrn. Če bi bilo teh kapljic manj ali če bi se slabše lepile na obstoječa ledena zrna, bi le-ta ne
mogla uspešno zrasti. To sta dve temeljni ideji za preprečevanje rasti toče.

Kako zmanjšati dotok kapljic v podhlajeni del vzgornika?
Če bi v spodnjem delu vzgornika nastajale
dovolj debele kaplje namesto običajnih drobnih, bi morda iz vzgornika izpadle, preden bi jih ponesel
dovolj visoko. To lahko storimo z vnosom debelih higroskopičnih jeder, na primer kristalov navadne
soli. Na njih se kondenzira vodna para v debele kaplje.
Ali izpadejo ali ne, pa je odvisno od moči
vzgornika. Pri razvitih oblakih je praviloma premočen za to. Metoda je znana kot nižanje trajektorij
padavin. V naravi se to nenehno dogaja nad morji.

Kako preprečiti, da bi se podhlajene kapljice lepile na zametke ledenih zrn?

Tako, da jih spremenimo v ledene kristale. Kristali se namreč slabo lepijo na ledena zrna. Če bi torej v področju rasti toče umetno pretvorili vse ali vsaj dovolj veliko število podhlajenih kapljic v ledene kristale, bi rast ustavili ali omilili. Namesto sorazmerno majhnega števila debelih zrn toče bi tako nastalo veliko število drobnih zrn, ki bi se na svoji poti do tal povsem ali večinoma stalila. To lahko storimo z vnosom zaledenitvenih kristalov primerne snovi, ki ima podobno kristalizacijsko strukturo kot voda, na primer srebrovega jodida, v podhlajeni del oblaka. Kristali takega reagenta delujejo prav tako kot kristali pravega ledu: debelijo se na račun podhlajenih kapljic. Metoda je znana pod imenom konkurenca zametkov toče in je, vsaj na papirju, najbolj obetavna izmed danes poznanih. "

Več: http://www.arso.gov.si/vreme/poro%C4%8Dila%20in%20projekti/Toca_obramba_tisk.pdf
Prijavljen

Raj je v naravi buttrock
Gobica
Gost
« Odgovori #7 dne: 23. Februar 2010, 19:43:03 »

Pihe, s kakšnimi poskusi se da dokazati, da AgI preprečuje nastanek toče? Meni še to v laboratoriju ni uspelo dokazat, pa se že lep čas trudim... :S
Prijavljen
Pihe
Uprava ZEVS
Stratus
*****
Odsoten Odsoten

RD: 1961-02-11
Sporočila: 6563


Lokacija: Bovec, 438 m

WWW
« Odgovori #8 dne: 23. Februar 2010, 19:57:35 »

Pihe, s kakšnimi poskusi se da dokazati, da AgI preprečuje nastanek toče? Meni še to v laboratoriju ni uspelo dokazat, pa se že lep čas trudim... :S

Nimam pojma.Nisem fizik in ne kemik po izobrazbi. shrug icon_redface
Lahko pa nakladam o tem,da najbrž v laboratoriju nisi ustvaril enakih pogojev,kot vladajo v atmosferi v trenutku nastanka toče.Najbrž?Ne vem.
Nekdo je že moral delat nekoč poizkus s srebrovim jodidom,da je dobil kak pozitivni rezultat.Zaradi lepšega in kar tako najbrž ne trosijo tega reagensa po luftu najbrž?Ne vem.Sem premalo izobražen. icon_redface
Prijavljen

-------------------------------------
www.bovec-vreme.si
Gobica
Gost
« Odgovori #9 dne: 23. Februar 2010, 20:01:23 »

Jaz se sprašujem zakaj ravno AgI, saj ni ravno ne vem kako nedolžna stvarca. V čem je fora, da ravno srebrov jodid. Kaj ima tako magičnega? :// In pa ali dajo še kaj zraven. in od kod AgI sploh nabavijo. Že res, da so pogoji drugačni tam zgoraj, ampak srebrov jodidd bi zagotovo moral na led delovati tudi pri normalnih pogojih, saj bi drugače ko pade ta mešanica na tla, bilo enako kot pred reakcijo. Ne vem, kje naj pridem do teh informacij. Tudi na angleški wikipediji ni nič konkretnega. :S
Prijavljen
Ciklon
Stratokumulus

Odsoten Odsoten

RD: 1987-06-24
Sporočila: 3420


Lokacija: Voglje, 375m n.v., cca 2 km zračne razdalje od letališča J. Pučnika (na J strani avtoceste)
humanrs@msn.com
Email
« Odgovori #10 dne: 23. Februar 2010, 20:52:41 »

Pihe, s kakšnimi poskusi se da dokazati, da AgI preprečuje nastanek toče? Meni še to v laboratoriju ni uspelo dokazat, pa se že lep čas trudim... :S
AgI ne preprečuje nastanka toče neposredno (da bi jo topil ipd. )....
Jaz se sprašujem zakaj ravno AgI, saj ni ravno ne vem kako nedolžna stvarca. V čem je fora, da ravno srebrov jodid. Kaj ima tako magičnega? :// In pa ali dajo še kaj zraven. in od kod AgI sploh nabavijo. Že res, da so pogoji drugačni tam zgoraj, ampak srebrov jodid bi zagotovo moral na led delovati tudi pri normalnih pogojih, saj bi drugače ko pade ta mešanica na tla, bilo enako kot pred reakcijo. Ne vem, kje naj pridem do teh informacij. Tudi na angleški wikipediji ni nič konkretnega. :S
AgI ima podobno kristalizacijsko strukturo kot voda!
Pri tem principu preprečevanja toče ne gre za reakcijo med Agi in ledom(točo) ampak med Agi kristali in podhlajenimi kapljicami (vodo)!

Tole preberi še enkrat no...

Kako preprečiti, da bi se podhlajene kapljice lepile na zametke ledenih zrn?

Tako, da jih spremenimo v ledene kristale. Kristali se namreč slabo lepijo na ledena zrna. Če bi torej v področju rasti toče umetno pretvorili vse ali vsaj dovolj veliko število podhlajenih kapljic v ledene kristale, bi rast ustavili ali omilili. Namesto sorazmerno majhnega števila debelih zrn toče bi tako nastalo veliko število drobnih zrn, ki bi se na svoji poti do tal povsem ali večinoma stalila. To lahko storimo z vnosom zaledenitvenih kristalov primerne snovi, ki ima podobno kristalizacijsko strukturo kot voda, na primer srebrovega jodida, v podhlajeni del oblaka. Kristali takega reagenta delujejo prav tako kot kristali pravega ledu: debelijo se na račun podhlajenih kapljic. Metoda je znana pod imenom konkurenca zametkov toče in je, vsaj na papirju, najbolj obetavna izmed danes poznanih. "

Več: http://www.arso.gov.si/vreme/poro%C4%8Dila%20in%20projekti/Toca_obramba_tisk.pdf
Prijavljen

Raj je v naravi buttrock
Gobica
Gost
« Odgovori #11 dne: 23. Februar 2010, 20:58:37 »

Aha. Recimo, no. Hvala Smiley)
Prijavljen
Strani: [1]
Natisni
Pojdi na: