Oblaki tipa Noctilucent so redek meteorološki pojav, ki nastaja v v zgornji zemljini atmosferi. Beseda Noctliucent izhaja iz latinščine, katere prevod pomeni nočno svetlikanje. Oblake sestavljajo drobni ledeni kristali. Oblake je mogoče opazovati v poletnih mesecih med 50° in 70° severno in južno od ekvatorja. Oblaki nastajajo na višini 76 do 86 km in sodijo med najvišje nastajajoče oblake. Prvi zabeležen opis tega vremenskega pojava sega v leto 1885, dve leti po izbruhu vulkana Karakatoa. Nastanek oblakov so povezovali z vulkanskim izbruhom, pri katerem se v ozračje sproščajo snovi, ki bi lahko vplivale na nastanek oblakov. V zadnjih destletjih pa je bilo dokazano, da ti oblaki nastanejo tudi po izstrelitvah ameriških raketoplanov. Ob izgorevanju goriva nastane para, ki na visoki višini kristalizira. Vetrovi v zemljini atmosferi kristale ponesejo nad Arktična območja, kjer je kasneje možno opazovati pojav oblakov tipa Noctilucent.
Vir: NASA