Zime v preteklosti

komar · 24. Januar 2023, 18:21:02 POPOLDNE

Povezava do podobne teme (Dobri stari zimski časi): http://forum.zevs.si/index.php?topic=1893.0

CitatZima je zaenkrat taka, kot je: Veliko snega v gorah, zelo solidno v sredogorju ter nekaj koreografije po nižinah. S konstantno pestrim dogajanjem, nič monotonije ter temperaturno v skladu s pričakovanji. Vsekakor je potenciala bilo še za nekaj več, vendar žal so zime v "2000h" tisto stopinjo pretople, da bi lahko osrečile vse.
Glede na to, da smo bili v zadnjem desetletju deležni veliko zim, katere so štartale z marjeticami na Krvavcu ter tri tedensko meglo v Ljubljani, ali pa z nabijanjem JZ-ja ter dežjem na Voglu...je to letos precej boljša verzija. Dejstvo pa je, da je celodnevno deževje ob mrzlih +2 stopinjah zelo iritajoče. Cool

Za vse ljubitelje snega...naj velja preprosto pravilo, kar se tiče sneženja po (večjem delu) Sloveniji.

1.) ENS-i morajo biti krepko v negativi in imeti tendenco rasti ob poslabšanju s padavinami, katere prihajajo z nastankom in približevanjem genovskega ciklona. To je edini tip sneženja, katero lahko zajame obsežna nižinska območja v državi, katero je "ziherca" in kjer je možnost za dež manjša, kot za sneg. Vsaj v začetni ter srednji fazi poslabšanja.

FAZA1-Dotok hladnega zraka ter vzpostavitev jezera hladnega zraka

Glavni predpogoj v tem delu Evrope za sneg niso padavine, teh je zaradi bližine Mediterana dovolj, ampak dotok hladnega zraka. Če želimo resno zimo, moramo imet dovolj obsežno jezero negativnih temperatur vzhodno od nas. Ob vzpostavitvi AC-ja v zahodni Evropi, dvigu le-tega proti VB-Skandinaviji, se aktivira koridor SV vetrov, kateri nato poskrbi za dotok hladnega, vsaj delno kontinentaliziranega zraka (bolj kot je zrak celinski, večjo "kvaliteto-potencial" ima za sneg kot predpogoj) iz Panonske nižine-Uralov.
To je faza 1: Vzpostavitev jezera hladnega zraka, ko se nad naše kraje spusti zima v smislu temperature: Ledena ploskev 0-1800m višine, zamrznjena tla, negativna rosišča. Trije zelo pomembni faktorji, kateri izjemno vplivajo na razvoj "zime" pri nas.

FAZA2-Ciklogeneza
Ko je faza 1 končana, pride do faze2, kjer potrebujemo padavine. Geografija Slovenije je malce nerodna glede tega, saj prihaja zaradi orografskih pregrad na severu ob nizkih legah ciklonov do fenizacije/sušenja padavin ob aktivaciji SV vetrov. Zato potrebujemo JZ vetrove, le-ti pa nastanejo ob ciklogenezah iz zahoda, katere so ravno dovolj visoke in globoke: Ciklona sta dva:

a) Genovski: Globlji, bolj organiziran, lepše razporejene padavine, manjši metež (nižja frekvenca mm/h) in dlje trajajoče sneženje, lahko tudi dva dni ali več v izjemnih primerih.
b.) Beneški: Plitek, slabše organiziran, slabše razporejene padavine, obilni meteži lokalno (Kvarnerski dimnik) in kratko, ampak potencialno zelo obilno sneženje. Le-ta hitro pobegne proti jugu.

Ko na razvito jezero hladnega zraka dobimo eno izmed ciklogenez, v začetnem delu poslabšanja štarta "prava zima". Prihaja do sneženja, istočasno pa JZ vetrovi izpodrivajo in spodjedajo negativne vrednosti na 850hPa. Bolj kot je močan JZ, več je padavin (obilnejše sneženje) v tej fazi in hitreje prihaja do spodjedanja jezera. Pri tem moramo upoštevati svojo mikrolokacijo. Pravilo: Bolj kot je kraj zaščiten z reliefom na J/JZ, počasnejše je spodjedanje in dlje traja sneženje. Pri nas sta, poleg lokalnih mikrolokacij, zgolj 2 taka območja: Del Koroške (slabša "lokacija"-dlje od morja,manj padavin) in skrajni Alpski SZ Slovenije (idealna lega zaradi močnih J vetrov-orografske padavine).

Drugi del poslabšanja prinaša mejno situacijo. To je situacija, katera prinaša Sloveniji najobilnejša, legendarna sneženja, ali pa nič. Gre za neke vrste ruleto, kjer gre kockar na "all-in" situacijo. Vremensko gledano je to takrat, ko je ničta izoterma na 850hPa (svetlo modra barva meteociel) na meji SLO-HRV. Bližje kot je mejna črta 0/850hPa, bolj je situacija na limitu in (večinoma) močnejše so padavine, saj se ciklon približuje. Dlje kot uspe izoterma 0 ostati južneje, več časa traja močno sneženje.

Faza3-Obdobje po sneženju

Faza 3: Zaključek sneženja. Izoterma 0 sili severno. Ko enkrat "izpodje" jezero hladnega zraka, je fertik. Tukaj nikoli ne gledamo zgolj temperature na 2m, temveč celotno vertikalo. Največkrat je najbolj "ogroženo" območje med 700-1000m, kjer nas "prepiha". Takrat je najboljše, da prepiha celotno ploskev, saj v primeru trdovratne inverzije v najnižjih plasteh lahko prihaja do hudih žledolomov.
Ko je enkrat jezero hladnega zraka uničeno, je potreben nov dotok negativnih vrednosti, da se ponovno vzpostavi vertikala.

Po takem sneženju je za večji del Slovenije za zimsko idilo potrebna stabilnost in močan AC, s prevladujočimi šibkimi SV-V vetrovi in negativnimi vrednostmi na 850hPa. Le tako lahko ohranimo snežno odejo v večini države. Seveda so dodatna sneženja zelo mikavna, a pozor, gre za "kocko": Tako, kot lahko ponovimo obilno sneženje, tako se lahko zgodi prodor doline zahodno, aktivacija JZ-ja, dvig ničte izoterme na 2500m in adijo pol metra snega v 3 dneh.
Zato tukaj, vsaj zame, od vedno velja pravilo "manj je več". Raje imam 20cm snega in 3 tedne inverzij-hladnega stabilnega vremena, kot pa 3 potencialne situacije. Ker pač smo v eri GW in ponavadi gre to na slabše..

Za rekordno nizke vrednosti so pomembne naslednje spremenljivke:

SKY-VIEW factor: Širina obzorja doline. Bolj kot je dolina odprta, širša, nižji so potencialni minimumi.
Vlažnost zraka: Nižja kot je, nižji so minimumi.
Brezvetrje: Vsaka sapica lahko moti spust temperature. Idealni pogoji je ob brezvetrju
Nadmorska višina: Višje kot leži lokacija, nižji so potencialni minimumi
Oblika terena: Kotline in doline so idealne lokacije. Pri tem upoštevamo dejstvo, da je najhladnejši del le-teh na najnižjem delu, saj je hladen zrak tam steka. Zanimivost: Na Babnem Polju meteorološka postaja ne leži na skrajnem dnu doline. V kolikor bi, bi sami rekordi bili še precej nižji.
Jasno vreme: Bolj kot je noč jasna, hitrejše prihaja do hlajenja.

SPECIFIKE

Še par pomembnih zadev, "cak", katere delajo razliko:

Rosišča. Zelo pomemben dejavnik. Nižja kot so, bolj se ohrani struktura snežinke in "lažje" kvalitetno sneži.

Lokalni vetrovi: Nekatera območja aktivirajo ob SV vetrovih lokalno fenizacijo. Takrat suh veter "suši padavine" še preden le-te pridejo do tal. Največkrat tukaj uporabimo pravilo: Če je poslabšanje prevladujoče s SV-strani, je bolje imeti le-to lego odprto (Prekmurje,Štajerska...), če je poslabšanje iz JZ (genovec) pa gorski reliefi na SV aktivirajo orografski višek padavin, kar pomeni, da se JZ vetrovi zabijajo v grebene ter tako prinašajo še obilnejše padavine.

Temperatura tal: Ni glavni dejavnik, ampak vpliva na atmosfero. Nižja kot je T tal, lažja je akumulacija in manj "dela gre v nič". Zagotovo po 5h sneženja ni isto, ali imamo na tleh 16 ali pa zgolj 10cm.

Radar: Ko začne poslabšanje, +-12h, so modeli načeloma irelevantni, saj je potrebno spremljati "live sliko" preko radarja in satelita. Gledati, ali nastajajo cikloni tam, kjer so jih karte napovedale, ali prihaja do odstopanj, viška padavin-hitrejše poti itd. Tako si lahko z malo izkušnjami hitro naredimo sami neko sliko, glede na svojo mikrolokacijo.

Tipologija zraka: Kontinentalni zrak je tanek, suh in idealen za "podlago". Bolj kot je zrak celinski, bolj kvalitetno je jezero hladnega zraka. Ni vsaka -5/850hPa enaka.

Jakost padavin: Pomembna zadeva ob mejnih situacijah. Če je jakost padavin dovolj močna, prihaja do vertikalnega preseka z "identično" temperaturo, recimo 0 celzijusa, in zato lahko sneži, saj se hladni zrak spušča po vertikali navzdol ob močnih padavinah, ravno tako pa je ob blagih padavinah glavnina hladnega zraka v višinah, na tleh zato dobimo dež.

Imamo tudi sneženja po prodorih. Tukaj gre za klasično situacijo, ko imamo toplo vreme, nato pa pride do hitre spremembe ob prodoru doline arktičnega zraka. Gre za hitrejša, neorganizirana poslabšanja, katera pogosto presenečajo v zaključku zim oziroma spomladi. Slovenija je odprta na SV, zato je dotok hladnega zraka hiter in se temperatura v teh primerih lahko hitro spusti na vrednosti, primerne za sneženje. Trik je tukaj, kako dobiti istočasno v nižjih plasteh dotok SV zraka za hlajenje, visoko pa JZ za padavine. V kolikor uspe sočasno ohladiti ob še vedno aktivni ciklogenezi v Jadranu (Beneški ciklon) lahko dobimo močno, kratkotrajno sneženje. Taki tipi snega so pogostejši na začetku in koncu zime.

Specifika: Skrajni Alpski SZ je zgodba zase. Zaradi kombinacije treh različnih faktorjev:
-Nadmorska višina
-Bližina morja
-Relief na J strani

Ima to območje skorajda idealne pogoje za sneg. V nasprotju z večino Slovenije, kateri "bolj paše" zmerno sneženje ob blagem premiku ciklogeneze zahodno, je za to območje, v primeru prej kvalitetnega jezera hladnega zraka, idealna močna dolina zahodno in tipično "atlantsko vreme" povsod od Jesenic proti JV. Takrat namreč štartajo močni JZ vetrovi, kateri prinašajo obilo padavin,visoki grebeni Julijcev pa preprečujejo razbitje jezera hladnega zraka. Zato prihaja do obilnih snežnih padavin in situacij, ko celotna Slovenija lahko kopna, v Kranjski Gori pa imajo 90cm snega.

JV Slovenije pa izkorišča obratno situacijo. Ko gre dolina preveč vzhodno, se ciklogeneza pojavi precej južneje. To aktivira SV vetrove, kateri sušijo padavine na južnih straneh Alp, istočasno pa se obilne padavine pojavljajo južno od nas. Severni rep ciklona zato večkrat oplazi zgolj J/JV Slovenije, kjer nato tam močno sneži, medtem ko so severno od LJ Barja marsikdaj kraji kopni.
Gre pač za specifiko lege v zavetrju Alp.

Avtor: @Gummi, dne: 05. december 2021, 18:01:10
Vir: http://forum.zevs.si/index.php?topic=7158.msg360667#msg360667

Citat od: Gummi dne 24. Januar 2023, 17:45:35 POPOLDNE
Razlike v sneženju so tokrat ogromne.
Kakemu tujcu bi bilo povsem nemogoče razložiti, da je možno kaj takega.
V Šentjurju včeraj zvečer kot v Kranjski gori: Sneženje na gosto, 10cm novega snega, vse belo od najmanjše vejice itd. Zgolj 10km naprej pa oktobrska panorama.
Na srečo tukaj globalno segrevanje nima veze ampak je žal še ena variabilna zadeva-orientiranost terena.

Sneženje si lahko predstavljate kot stolpec med točko A in B. A je na vrhu, izhodiščna, B je pri tleh. To je lahko 0 ali 1500m, odvisno ali smo v Simonovem zalivu ali na Rogli.

Če želimo, da sneži, morajo biti pogoji v celotnem stolpcu za to ugodni: V realnosti je to med 0 in 1700m cca. To pomeni, da mora CELOTNA plast imeti ugodne pogoje za formacijo in vzdrževanje strukture snežinke.
Čim ena izmed plasti "poči", je škoda nepopravljiva do prihoda "majstra" (novega hladnega zraka), kateri ponovno vzpostavi stolpec.

Včeraj je ponekod noro snežilo, drugje pa deževalo. Razlog je fenizacija. Ne, fenizacija ni samo sušenje padavin ampak žal tudi razbitje stolpca (jezera) hladnega zraka v eni izmed plasti med A in B.
Ko se veter spušča s pobočja, se ob tem ogreva in pritaka v jezero hladnega zraka. Glede na višino reliefa nato izpodjeda stolpec v neki nadmorski višini. Včeraj je to bilo med 0 in 600m. Zgodi se to, da imamo v višinah še vedno pogoje za sneg (negativo na 850hPa), na tleh prav tako (okoli 0-2 stopinj), a se vmes pojavi pozitivna plast, katera stali snežinko ob prihodu le-te v toplo cono. Od 1500 do 600m je cela, nato se med 300-600m stali in po nižinah pada kot "hladen" dež.
Včeraj se je zgodilo ravno tole. Imeli smo povsod jezero hladnega zraka, a se je ob rotaciji ciklona zrak v srednje-visokih plasteh začel segrevati, obenem pa se je aktiviral SV veter, kateri je bil v osnovi hladen z "negativnimi" vrednostmi na 850hPa. Ta je ob narivanju pri naletu v orografsko oviro sprožal močne orografske padavine,obenem pa nadaljeval svojo pot proti JZ. Ko je prečkal relief, se je ob spuščanju ogreval in tako razbijal del stolpca hladnega zraka.
Ko je ta stolpec razbit, je potrebna "obnova". Ponekod smo jo dobili, saj je recimo v Celjski kotlini prišlo do aktivacije JZ vetrov, kateri so tokrat izjemoma bli hladni zaradi lokacije ciklona in ohlajenosti področja. Črpali smo hladen zrak z juga Slovenije in ponovno vzpostavili jezero hladnega zraka. Zato je pričelo spet snežiti, intenziteta padavin pa je poskrbela, da se je hladen zrak iz višin zlival po stolpcu navzdol in povzročil sneženje.
Kjer pa se je nadaljeval SV veter, se je ozračje segrevalo in pogojev za sneg ni bilo več. Ravno tako je bil stolpec razbit tam, kjer je začetnemu SV vetru sledilo brezvetrje oz. blagi SZ/Z vetrovi.

Malodane vsak kraj, kateri je imel v razdalji par Km na SV strani reliefno obliko nad 800m, je dobil tako ali drugačno otoplitev-fenizacijo. Že pri nas je Boč na polno "feniziral" Podplat in Rogaško, kjer je snega bilo za vzorec. To je žal (ali pa na srečo določenih drugih krajev) specifika življenja pod gorami. Če piha JZ, se padavine v LJ, CE, KR, SG krepijo. Če piha SV, se manjšajo.
Poglejmo primer Velenja. Po vsem izgleda fantastičen kraj za sneženje: Na zelo solidni nadmorski višini, obdan z gorami, precej na SV a še vedno dovolj blizu morja in viru padavin itd.
A vendar ima zelo nizko snežno kumulativo. Zakaj? Ker trpi obe glavni konfiguraciji:

Ko gre za JZ tipologijo vremena, nima na JZ strani resnega reliefa, ki bi zadrževal jezero hladnega zraka, kot ga imajo recimo Žiri, Bohinj, Lesce ali Slovenj Gradec, izmed krajev s podobno nadm višino. Zato precej hitreje popusti sneženje kot drugje. Istočasno,ima na SV gore, katere se ob situacijah kot je včerajšnja obnašajo "fenizacijsko" in tako sušijo padavine.
Zato ima recimo ena Vinica, kljub 300m razlike v višini, skorajda duplo snežno kumulativo v letu.

Potrebno je spoznati svoj kraj in ga umestiti v eno izmed teh dveh generalnih konfiguracij, katere predstavljajo 95% padavinskih dogodkov pozimi. Če ste v zaprti kotanji, obdani z visokimi gorami, sploh na J, JZ, potem je veliko boljša situacija za sneg Genovec in padavine z zahoda z narivanjem toplega zraka čez Dinarsko pregrado. Če ste na odprtem območju, ali pa obdani z gorami, a so na SV le-te vsaj 10-15km od vas, potem lahko s SV konfiguracijo dobite veliko snega. Bližje kot ste reliefu, več ali manj bo padavin, glede na smer vetra.
Kamnik ob resnem JZ + jezeru lahko dobi 35cm snega. Ob SV je prvi, kateri se "posuši in ogreje".

Pestrost Slovenije je izjemna.

Citat"Zadnje poslabšanje je prineslo ogromne razlike v količini snega. Glavni razlog je bil nekoliko neobičajna pozicija ciklona in severovzhodni veter, ki se je obnašal kot fen. Če živite v kraju, ki ima na svoji severovzhodni strani vzpetino se bo ta, ko se bo spuščal iz pobočja proti vam na hladnejši zrak, ki je bil prisoten spodaj segreval in sušil padavine. Zato so kraji kot so Kamnik, Vodice, Lesce, Velenje, Rogaška Slatina, Slovenj Gradec, Krško, stalno dobivali otoplitev in v teh krajih je večinoma deževalo."

Vir: https://www.zurnal24.si/slovenija/srednjerocna-napoved-slovenija-se-o-znasca-v-padavinski-luknji-400457

krispy123 · 24. September 2023, 14:16:41 POPOLDNE

Po dolgem času obujam tudi tole temo. Tokrat se bom osredotočil na snežno obdobje med 6.2.2010 in 12.2.2010. Kdo si bi mislil, da je tale 2009/10 zima že praktično skoraj 15 let stran.

Sinoptična situacija (6.2.2010).

Nad Grenlandijo-Islandijo je bilo prisotno obsežno območje visokega zračnega pritiska. Istočasno pa tudi v smeri proti vzhodu, torej Rusiji. Kakor se vidi na kartah je od SV-V pri tleh k nam dovajalo hladen kontinentalen zrak. Kar je bilo seveda v prid sneženju po nižinah. Okoli omenjenega dneva se je naredil sekundarni ciklon nad Genovo, ki pa je imel dokaj hitro tranzicijo proti vzhodu in proti Balkanu. Tako je na ta dan marsikje zapadlo tudi več kot 10 cm po nižinah, torej količine na ta dan še niso bile velike. A je bil tole le uvod v že boljšo situacijo s sneženjem par dni kasneje.

Močno sneženje med 10.2 in 11.2.2010.

Dni kasneje smo imeli še nekoliko konkretnejšo zalogo hladnega zraka nad Slovenijo. Pri tleh se je marsikje ohladilo tudi pod ničlo. Istočasno pa se je preko Skandinavije vdrla obsežna dolina hladnega zraka nad osrednjo Evropo. Ta dolina se je prelomila nad zahodnim predelom Alp in seveda je aktiviralo sprva ciklon nekje nad območjem Korzike. Ta je potem zaradi zelo ugodne sinoptične situacije začel potovati v smeri JZ-SV, torej vse bližje našim krajom. Dan kasneje je že bil praktično s centrom nad delom severne Dalmacije. In praktično se je ta ciklon "zasidral " za nekaj časa na isti poziciji. Bom rekel v tisti situaciji ni bil klasični Genovski ciklon kot ga poznamo. Ampak je šlo za nekoliko nižje postavljen ciklon, ki potuje preko osrednje Italije dalje navadno proti JV-V, ampak tokrat smo imelo srečo, da ga je potisnilo nekoliko proti severu. Torej nekakšen Jadransko-Balkanski ciklon po mojem mnenju.

Kar se tiče vetra in padavinske situacije lahko samo špekuliram. Malo sem tudi prebral na forumu kaj se je dogajalo tiste dni. Šlo je sprva za JZ višinski tok, ki pa je takoj ob premiku ciklona dalje proti SV obrnil v južni višinski tok, kasneje proti koncu poslabšanja pa še v JV veter. Pri tleh je kot omenjeno vztrajal blag V-SV veter. Ki pa ni bil takrat tako izrazit, da bi konkretneje sušilo padavine po znanih mikrolokacijah. Verjetno tudi zaradi pomika ciklona dovolj severno, tako ni aktiviralo suho advekcijo zraka iz SV strani, kot se to pogosto zgodi. Istočasno so seveda na privetrni SV-V-JV strani pregrad dobili pošten dodatek padavin ob dvigu zračnih mas ob vznožjih hribov.

Tista dva dni je tako občasno zmerno-močno snežilo praktično po vsej državi. V večjem delu so zabeležili po nižinah med 20-50 cm debelo snežno odejo. Hkrati so imeli lokalno še več snega torej med 50-75 cm, sploh v tistih predelih ki so malo dvignjeni od dna kotlin/dolin, ali pa so na ugodnejših mikrolokacijah pri orografskem dodatku padavin. V spodaj priloženih podatkih še bom posredoval maksimalno višino snega, ki je bilo doseženo po koncu sneženja po raznih lokacijah na območju Slovenije. Podatki bodo vzeti iz Arso arhiva in zevs foruma.

Maksimalna višina snega ob koncu poslabšanja 11.2.2010.

Predgrad: 74 cm
Ribnica na Pohorju: 70 cm
Prigorica: 68 cm
Škofja Loka: 63 cm
Logatec: 61 cm
Kranjska gora: 58 cm
Blate pri Ribnici: 55 cm
Gornji Grad: 54 cm
Ruše: 54 cm
Bohinjska Bistrica: 54 cm
Radvanje pri Mariboru: 53 cm
Vrhnika: 53 cm
Črnomelj: 52 cm
Spodnje Kraše: 51 cm
Črna vas: 50 cm
Stražišče pri Kranju: 49 cm
Gradišče nad Pijavo Gorico: 49 cm
Ljubljana Koseze: 48 cm
Moravče: 47 cm
Luče: 47 cm
Dvor: 45 cm
Letališče Brnik: 45 cm
Družinska vas: 45 cm
Žetale: 44 cm
Ljubljana Bežigrad: 43 cm
Kotlje: 43 cm
Kozji vrh: 43 cm
Domžale: 43 cm
Lešnica: 41 cm
Žalec: 40 cm
Ljubljana-Polje: 40 cm
Dravograd: 40 cm
Rudnica: 40 cm
Stahovica Kamnik: 40 cm
Šentilj v Slovenskih Goricah: 39 cm
Celje Medlog: 39 cm
Velenje: 38 cm
Polički vrh: 38 cm
Ptujska gora: 38 cm
Mozirje: 38 cm
Vojnik: 38 cm
Maribor Tabor: 37 cm
Podčetrtek: 37 cm
Brezje pri Tržiču: 36 cm
Črešnjevec: 36 cm
Rače: 36 cm
Martinje: 35 cm
Kozji vrh: 34 cm
Podgorje pri Slovenj Gradcu: 32 cm
Radenci: 33 cm
Cirkulane: 30 cm
Lendava: 28 cm
Zagorci: 27 cm
Cven: 27 cm
Postojna: 26 cm
Slovenske Konjice: 25 cm
Letališče Maribor: 24 cm
Sv. Jurij ob Ščavnici: 23 cm
Ptuj: 22 cm
Murska Sobota: 22 cm
Cankova: 18 cm

lp Kristijan.

krispy123 · 02. Oktober 2023, 18:42:47 POPOLDNE

Še ena zanimiva in specifična situacija s sneženjem. Ob koncu novembra in v začetku decembra 2010 je Slovenijo zajelo obilno sneženje. Marsikje je padlo tudi okoli ali preko pol snega po nižinah, največ na območju Bohinjske doline in Dinarskega gorstva. Večino države pa je prekrivala med 20-45 cm debela snežna odeja.

Takrat je šlo za pravi Genovski ciklon z izrazitimi padavinami, zaradi prodora hladnega zraka že dneve prej smo imeli v spodnjih plasteh jezero hladnega zraka. Za nekaj časa je tudi delovala blokada Atlantika ob anticiklonu nad Grenlandijo, ki je preprečeval vzpostavitev stalnega zahodnega toka. Dni kasneje je ta blokada oslabela, zapihali so močni jugozahodni vetrovi in je marsikje temperatura tudi dosegla 15 stopinj celzija. Tako je pobralo ves sneg v kratkem času. A po 10.12 je sledila še ena manjša zimska epizoda, ki je vztrajala skoraj do božiča. Vsekakor imam lepe spomine na začetek te zime 2010/2011.

Kot vidimo je višinski klin hladnega zraka ostal nad Slovenijo vse do konca poslabšanja. Nekoliko bolj mejno je bilo le proti koncu sneženja prvega dne v decembru ob višinski topli advekciji iznad južne smeri.

1.12.2010.

3.12.2010.

3.12-4.12.2010 (Maksimalna višina snega ob koncu sneženja)

Bohinjska Bistrica: 78 cm
Logatec: 65 cm
Šentjošt nad Horjulom: 64 cm
Prigorica: 62 cm
Lesce: 56 cm
Gornji Grad: 55 cm
Žetale: 55 cm
Planina pri Rakeku: 55cm
Ribnica na Pohorju: 53 cm
Vrhnika: 52 cm
Ruše: 49cm
Šentilj v Slovenskih Goricah: 48 cm
Bovec: 48 cm
Trnje, Šk.Loka: 48 cm
Laško-Lahomšek: 48 cm
Dobrova pri Lj : 47cm
Rudnica: 47 cm
Novo mesto: 46 cm
Kranj: 46 cm
Ravenska vas: 44cm
Luče: 42 cm
Vrhnika: 41cm
Podsmreka pri Dobrovi: 41 cm
Črna pri Kamniku: 41cm
Grosuplje: 40 cm
Celje-Medlog: 40 cm
Staro Velenje: 40 cm
Gomilsko: 38 cm
Cirkulane: 38 cm
Ravne na Koroškem: 37 cm
Petrovče: 37 cm
MB-center: 36 cm
Velenje: 36 cm
Ljubljana Koseze: 36 cm
Orešje pri Ptuju: 35,5cm
Stranje pri Kamniku: 35cm
Ljubljana-Bežigrad: 35 cm
Slovenske Konjice: 35 cm
Maribor Tabor: 35 cm
Tezno-Maribor: 34 cm
Dobrava, Sl.Konjice: 33cm
Postojna: 33 cm
MB Miklavž: 33cm
Podgorje-Kamnik: 32 cm
Radomlje: 32 cm
Apače: 31 cm
Ptuj: 31 cm
Komenda: 30cm
Lendava: 30 cm
Kozji Vrh: 30 cm
Orehovci pri Gornji Radgoni: 28cm
Črnomelj: 28 cm
Murska Sobota: 27 cm
Ljubljana-Polje: 26cm
Dravograd: 25 cm
Vojnik: 25 cm
Sevnica: 25 cm
Letališče Maribor: 23 cm

krispy123 · 22. Oktober 2023, 13:43:04 POPOLDNE

Zanimal me je dogodek iz druge dekade februarja 2005. Sploh ker imam v spominu, da je bilo snega preko pasa po naši okolici. Takrat je torej marsikje obilno snežilo nekaj dni s prestanki ob zalogi hladnega zraka v spodnjih plasteh. Pred tem sneženjem pa so imeli marsikje že spodobno podlago.

Pa poglejmo postavitev (21.2.-22.2.2005).

Nad Islandijo, Skandinavijo je vztrajalo območje visokega pritiska. To je delovalo kot blokada stalne zahodne cirkulacije. Iznad SV-S strani je nad naše kraje dovajalo zelo hladen zrak z nizkimi rosišči. Prodori hladnega zraka so imeli smer direktno preko zahodne strani Alp v Sredozemlje. V prvem delu je šlo za ciklon vzhodno od Genove, ta se je sprva premikal proti vzhodu, nato pa stagniral na tistim predelom okoli severnega dela Italije. Torej je šlo v zgornjih plasteh še za dominantne JZ vetrove, ki so prinašali vlago in sneženje nad Slovenijo, v spodnjih plasteh je dominiral verjetno šibki SV-V veter. Na ta dan in dan kasneje je večinoma zapadlo med 15-30 cm snega, po večjem delu nižinske Slovenije.

500hPa.

850hPa.

Padavine.

2m.

Drugi del sneženja (23.2.25.2.2005)

Dan kasneje je sledilo še novo ciklonsko območje. To je šlo po nekoliko južnejši tranziciji sprva preko Italije, a ja potem zadnji trenutek potegnilo center ciklona direktno preko Jadrana/Kvarnerja v smeri proti severovzhodu. Ob določenem terminu je bil ciklon praktično nekje v bližini Zagreba. Takšna postavitev vemo, da pomeni po določenih lokalnih privetrnih delih najbolj ugodno situacijo za sneženje. Spet ponekod drugod pa fenizacijo na zavetrni strani pregrad. Torej sprva so dominiral še južni višinski vetrovi, spodaj seveda ni bilo jezero zraka problem za sneženje. Potem ob prehodu ciklona dalje proti SV, pa je zadeva zgoraj obrnila na JV vetrove, spodaj pa SV. Snežilo še je tudi 25.2.2005, ko je nastal še tretji, nekoliko plitvejši ciklon JZ od nas.

500hPa.

850hPa.

Padavine.

500hPa.

V omenjenih terminih med 23.2-25.2.2005 je večinoma zapadlo med 5-20 cm snega v krajih, ki so na udaru klasične fenizacije ob močnejših SV vetrovih. Na drugih predelih nižinske Slovenije pa med 20-40 cm novega snega. Največ snega skupno je padlo v teh terminih na severni strani Pohorja ob nekajdnevnem orografskem obnavljanju padavin, v koridorju med Ribniško-Lovrenškim podoljem in spodnjo Dravsko dolino. In istočasno tudi na ugodnejših mikrolokacijah Dinarske pregrade in Gorjancev. Tudi preko pol metra (50 cm) novozapadlega. Takrat smo podrli pri nas rekord v snežni odeji od leta 1961. Naj omenim, da gre za zelo ekstremno situacijo, ker takšne razlike na kratkih razdaljah navadno niso prisotne v tej meri. Glede na razmerje je marsikje padal tudi suh sneg.

Maksimalna višina snega v zadnji dekadi februarja 2005 in padavine v obliki snega.

Ruše: 103 cm (79,0 mm)
Planina pri Podbočju: 97 cm (55,8 mm)
Babno Polje: 94 cm (68,2 mm)
Sveti Duh na Ostrem vrhu: 76 cm (64,8 mm)
Ribnica na Pohorju: 70 cm (64,7 mm)
Rateče: 65 cm
Lovrenc na Pohorju: 61 cm (54,4 mm)
Sinji vrh: 58 cm
Kočevje: 58 cm
Prigorica: 50 cm
Logarska dolina: 50 cm
Vrhnika: 45 cm
Polički vrh: 45 cm
Kozji vrh: 45 cm
Logatec: 45 cm
Žetale: 44 cm
Žusem: 42 cm
Cirkulane: 40 cm
Šentilj v Slovenskih Goricah: 40 cm
Maribor-Tabor: 38 cm (38,0 mm)
Črešnjevec: 38 cm
Rače: 38 cm
Letališče-Maribor: 37 cm
Gornji Grad: 36 cm
Tomišelj: 36 cm
Gornji Grad: 36 cm
Črnomelj: 35 cm
Ptuj: 34 cm
Novo mesto: 33 cm
Jeruzalem: 33 cm
Postojna: 33 cm
Bohinjska Bistrica: 31 cm
Fram: 30 cm
Podčetrtek: 29 cm
Cankova: 27 cm
Jesenice: 27 cm
Ljubljana Bežigrad: 25 cm
Murska Sobota: 25 cm
Luče: 24 cm
Gomilsko: 23 cm
Šmartno pri Slovenj Gradcu: 22 cm
Velenje: 22 cm
Lendava: 22 cm
Mozirje: 22 cm
Kotlje: 21 cm
Celje: 19 cm
Slovenske Konjice: 19 cm
Velenje: 18 cm
Letališče-Brnik: 17 cm
Sevnica: 17 cm
Dravograd: 16 cm

Še hitra povezava iz arso arhiva do podatkov za leto 2005.

https://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/table/sl/yearbook/2005/padavine_2_2005.xls

krispy123 · 23. Oktober 2023, 13:33:52 POPOLDNE

Nepredvidljivo odcepljeno jedro ob koncu januarja 2023 (23.1.2023).

V večini tako vemo, kako je potekala tale situacija januarja prejšnjo zimo 2022-2023. Šlo je za odcepljeno jedro, tudi dneve prej so potovala preko Sredozemlja ciklonska območja, ki so občasno dala nekaj snega/dežja na območju Slovenije. Zadeva je bila zaradi neugodne tipologije zraka (polarno-maritimni), zelo mejna. Topel zrak je z višinsko advekcijo prihajal iznad jugovzhodne strani, pri tleh pa se je segrevalo preko Panonske kotline. Kar je bolj ali ne zelo redek pojav, sploh tisto zadnje. Istočasno je zaradi močnega SV vetra ponekod pošteno sušilo padavine. In s tem je bilo istočasno razbito jezero hladnega zraka v spodnjih plasteh in na teh predelih je večinoma deževalo. Spet na takrat privetrnih straneh pregrad in ugodnih "neprevetrenih" zaprtih kotlinah/dolinah pa je ostal hladen zrak spodaj zasidran in tam je občasno zmerno-močno snežilo. Na koncu poslabšanja so nastale spet tako izjemno velike v snežni odeji, praktično na zelo kratkih razdaljah. Istočasno se je višina snega z nadmorsko višino pošteno povečevala, to je bil en faktor, spet drugi pa lokalna mikroklima. Ponekod v krajih odprti proti Panonski kotlini je ostalo celo zeleno. Medtem ko so ponekod drugje po nižinah imeli tudi več kot 40 cm debelo snežno odejo

500hPa.

850hPa.

Padavine.

Maksimalna višina snega ob koncu poslabšanja/sneženja (23.1.2023).

Kranjska Gora: 85 cm
Ribnica na Pohorju: 83 cm
VP Rakitna (827 m): 70 cm
Kočevje: 65 cm
Žerjav: 63 cm
Prigorica: 60 cm
VP Videm Dobrepolje (462 m): 56 cm
Logatec: 56 cm
Lovrenc na Pohorju: 50 cm
Babno Polje: 50 cm
Novo Mesto: 43 cm
Dvor: 42 cm
Gorenjci pri Adlešičih: 40 cm
Vrhnika: 39 cm
Grm: 39 cm
Bistrica ob Dravi: 34 cm
Lešnica: 32 cm
Grosuplje: 31 cm
Ruše: 31 cm
Selnica ob Dravi: 31 cm
Žetale: 31 cm
Ptujska gora: 28 cm
Želimlje: 28 cm
Laznica: 27 cm
VP Družinska vas (160 m): 27 cm
Bohinjska Bistrica: 25 cm
Šmartno pri Slovenj Gradcu: 25 cm
Gornji Grad: 22 cm
Gomilsko: 21 cm
Dravograd: 20 cm
Celje-Medlog: 19 cm
Kozji vrh: 18 cm
Črnomelj: 18 cm
Luče: 17 cm
Razdrto: 15 cm
Limbuš pri Mariboru: 15 cm
Cirkulane: 14 cm
Letališče Brnik: 14 cm
Vojnik: 13 cm
Ljubljana-Bežigrad: 13 cm
Črna vas: 12 cm
Škofja Loka: 12 cm
Domžale: 9 cm
Maribor-Studenci: 8 cm
Letališče Cerklje: 8 cm
Šentilj v Slovenskih Goricah: 6 cm
Martinje: 6 cm
Ptuj: 6 cm
Polički vrh: 5 cm
Moravče: 4 cm
Podgorje: 2 cm
Zgornji Kamenščak: 2 cm
Slovenske Konjice: 2 cm
Črešnjevec: 0 cm
Letališče-Maribor: 0 cm
Murska Sobota: 0 cm
Lendava: 0 cm
Bizeljsko: 0 cm
Sevnica: 0 cm

krispy123 · 10. November 2023, 13:39:45 POPOLDNE

Analiza izjemne situacije iz konca februarja 2013. Ker kaj druga trenutno ni za spremljat, lahko v teh dneh analiziramo vsaj kakšno fascinantno situacijo iz preteklosti.

Šlo je za obdobje med 21.2-26.2.2013, ko je Slovenijo zajela prava pošiljka snega. Ali skratka tri noči zaporedoma je snežilo.

Prvi del poslabšanja je bil med 21.2-22.2.2013. Sinoptična situacija je bila kar zanimiva. Nad Grenlandijo je vztrajalo območje visokega zračnega tlaka. Glavni del polarnega vorteksa se je zadrževal nad staro celino. Pri tleh smo tako črpali še mrzel zrak iznad severovzhoda, istočasno pa so se vrstili prodori vlažnega zraka preko Alp v Sredozemlje. Tako so se na hitro aktivirala ciklonska območja nad Italijo. V tem prvem delu je snežilo še pri negativnih temperaturah. Smer padavin je bila po videnih višinskih vetrovih JZ-SV.

500hPa.

Padavine.

850hPa.

2m temperatura.

Druga porcija snega je prišla v noči na 23.2.2013. Takrat je marsikje najbolj obilno snežilo, vetrovi so obrnili v južne višinske, spodaj pa še je črpalo hladen zrak. Glavnina padavin je bila na J-JV delu Slovenije. Ciklonsko območje je potovalo iznad osrednje Italije proti severnem Jadranu in je kasneje tam stagniralo. Pravi recept za obilne snežne padavine.

500hPa.

850hPa.

Padavine.

Zadnji del poslabšanja pa je minil v precej večji mejnosti, to je bila noč na 24.2.2013 in v nedeljo čez dan. Namreč iznad JV-J smeri nas je v višinah dosegel v okolici precej toplejši zrak, tudi nad 5 stopinj na 850hPa. Vzhodno od Slovenije je tako deževalo na Hrvaškem in Madžarskem. Ciklonsko območje je sprva potovalo v klasični smeri JZ-SV v smeri proti Jadranu iznad Italije, a je praktično obrnilo svojo smer in tako je ciklon zavil nazaj proti zahodu. Istočasno se je krepil topel južni veter, ki je postopoma razbijalo jezero hladnega zraka nad Slovenijo. V prvem noči še je večinoma povsod snežilo, proti jutru in dopoldan pa je marsikje sploh na delu SV-V-JV Slovenije sneg obrnil v dež. A marsikje se je jezero zadržalo, zelo dolgo je snežilo na območju osrednje Slovenije, Celjske, Šaleške kotline, Dravske doline. Najbolj dolgo pa je seveda ostalo pri snegu na Gorenjskem in delu Koroške, na določenih predelih sploh ni obrnilo v dež. Vsekakor je šlo za izjemen dogodek, marsikje v višjih legah južne in severne-SZ, deloma SV Slovenije so na koncu poslabšanja zabeležili tudi več kot 1 m debelo snežno odejo. Tudi marsikje drugje v nižinskem svetu pa so imeli več kot pol metra snega. Po malce slabših mikrolokacijah ob pogostejšem sušenju padavin ali pa večji odprtosti proti "toplejši" Panonski kotlini pa je večinoma padlo med 20-50 cm.

500hPa.

850hPa.

Padavine.

Maksimalna višina snega ob koncu poslabšanja/sneženja (21.2-26.2.2013)

Sveti Duh na Ostrem Vrhu (870 m) : 185 cm
Trava: 160 cm
Babno Polje: 132 cm
Ribnica na Pohorju (583 m): 127 cm
Prigorica: 118 cm
Kočevje: 115 cm
Kranjska gora: 113 cm
Bohinjska Bistrica: 104 cm
Sinji vrh: 92 cm
Logatec: 90 cm
Bohinjska Češnjica: 87 cm
Mislinja: 84 cm
Želimlje: 80 cm
Grosuplje: 76 cm
Vrhnika: 75 cm
Fužina: 72 cm
Žiri: 70 cm
Dvor: 70 cm
Novo mesto: 65 cm
Gornji Grad: 64 cm
Ruše: 64 cm
Škofja Loka: 64 cm
Bled: 63 cm
Črna vas: 60 cm
Kozji vrh: 58 cm
Kotlje: 58 cm
Žetale: 55 cm
Lesce: 55 cm
Postojna: 55 cm
Luče: 54 cm
Ljubljana-Bežigrad: 53 cm
Ptujska Gora: 51 cm
Letališče-Brnik: 51 cm
Limbuš pri Mariboru: 50 cm
Gomilsko: 50 cm
Šentilj v Slovenskih Goricah: 50 cm
Polički Vrh: 49 cm
Kadrenci: 47 cm
Celje-Medlog: 46 cm
Podgorje (Apače): 43 cm
Domžale: 42 cm
Dravograd: 40 cm
Cerklje: 40 cm
Moravče: 40 cm
Oplotnica: 40 cm
Slovenske Konjice: 40 cm
Maribor-Tabor: 39 cm
Črešnjevec: 38 cm
Šentjur: 37 cm
Kobarid: 35 cm
Cirkulane: 35 cm
Laško: 35 cm
Ptuj: 33 cm
Podčetrtek: 33 cm
Starše: 33 cm
Fram: 32 cm
Letališče-Maribor: 29 cm
Murska Sobota: 28 cm
Sevnica: 26 cm
Vojnik: 25 cm
Bizeljsko: 23 cm
Lendava: 18 cm

Mraz · 10. November 2023, 16:49:40 POPOLDNE

Ja, to je zaenkrat meni "highlight" kar se tiče zim, ki sem jih doživel. Ta teden je res bil čaroben in še danes se spominjam, kot da bi bilo včeraj. To, pa tisto obdobje konec februarja/začetek marca 2018.

Ledeni · 15. November 2023, 21:04:01 POPOLDNE

Mineva 30 let, odkar nas je ravno v tem času zajelo tako zimske vreme, ki bi bilo v današnjih okoliščinah nekaj neverjetnega in na meji znanstvene fantastike, saj so dnevne temperature za 20 in več stopinj višje kot takrat.
Namreč 13.11.1993 - bila je sobota - je pri nas čez noč zapadlo cca 30 cm snega. Že prejšnji dan se je ohladilo in ob rahlih padavinah je dež prešel v sneg. Prav dobro se spomnim, da je bilo še zvečer na TV pri vremenski napovedi omenjeno, da bodo padavine čez noč ponehale. Namesto tega pa presenečenje, ki danes ni več možno.
Že dva dni kasneje nova runda, najprej dež, nato pa obilen moker sneg. Okoli 20.11. se je še bolj ohladilo in Sredozemski ciklon nam je prinesel dodatne centimetre suhega snega. Temperature so se v naslednjih dneh ponoči spustile tudi pod -10°C in zabeležili smo tudi nekaj ledenih dni.
Ob koncu meseca je sledila še ena runda sneženja, ki je bilo najbolj obilno v SV Sloveniji. Ker je sneg padel na topla tla, ga je bilo zadnje dni novembra na tleh okoli 30-40 cm, strehe pa so se šibile pod 65 cm debelim snegom.
Takole imam v spominu.
Ena vremenska slika od takrat - 20.11.1993.

krispy123 · 15. November 2023, 22:30:35 POPOLDNE

Super analiza ledeni, spišem še podatke o maksimalni višini snežne odeje po krajih jutri za ta dogodek.

Ledeni · 16. November 2023, 08:03:35 DOPOLDNE

Bom poskusil najti nekaj fotografij v omari pri mami, kako kot 18-letnik kidam sneg.
Takrat se mi ta dogodek ni zdel nekaj zelo izjemnega, saj nas je kar nekajkrat sredi novembra zajela huda zima, na primer leta 1980, 1985, pa 1988... Povsem običajno je bilo, da je v 2. dekadi novembra zapadel prvi sneg. Še vremenski pregovor pravi, da Elizabeta (17.november) na belem konju prijaha.
Sem še sam malo pobrskal po arhivu, kaj je padlo 13. 11.1993 in ja, zmagovalec je bila JV Slovenija: NM 33 cm, Ljubljana 13 cm, Rateče 8 cm, Maribor 10 cm

krispy123 · 16. November 2023, 11:02:39 DOPOLDNE

Predhodnik je analiziral dogodek iz sredine novembra, jaz pa bom ponazoril še s podatki maksimalne višine snega za ob koncu novembra 1993. Vsekakor je šlo za zelo zanimivi dogodek ob praktično netipični razporeditvi snega. Torej prava redkost je, da pade največ na skrajnem SV koncu Slovenije v praktično že Panonski kotlini. Največ je padlo kolikor vidim na ugodnih mikrolokacijah Haloz, kjer se je zrak dvigoval ob SV vetru spodaj ob Donački, Maceljski gori in v smeri Zagorja. Istočasno pa na najvišjih točkah Slovenski Goric in na območju Pohorja (Ribniškega podolja). Najmanj snega je zapadlo ob močnem fenskem učinku na SZ-Z delu Slovenije, ki so bili že preveč oddaljeni od vpliva jedra hladnega zraka. Po pregledu postavitve je namreč šlo za odcepljeno jedro na območju Alp in severnega Jadrana. Snežilo je ob negativnih temperaturah.

Parametri.

500hPa

850hPa.

Padavine.

Temperatura na 2 m.

Maksimalna višina snega v (cm) ob koncu sneženja (30.11.1993) po mikrolokacijah.

Ribnica na Pohorju: 73 cm
Jeruzalem: 69 cm
Cirkulane: 67 cm
Ptujska Gora: 64 cm
Žetale: 60 cm
Ormož: 56 cm
Gornja Radgona: 55 cm
Kadrenci: 53 cm
Lovrenc na Pohorju: 53 cm
Radenci: 50 cm
Šentilj v Slovenskih Goricah: 50 cm
Lendava: 50 cm
Ptuj: 45 cm
Veržej: 44 cm
Kobilje: 43 cm
Polički Vrh: 41 cm
Ruše: 40 cm
Vinji vrh: 40 cm
Fram: 40 cm
Novo mesto: 40 cm
Mežica: 40 cm
Dvor: 40 cm
Martinje: 39 cm
Slovenske Konjice: 36 cm
Murska Sobota: 35 cm
Cankova: 35 cm
Črnomelj: 35 cm
Maribor-Tabor: 35 cm
Sevnica: 34 cm
Kočevje: 34 cm
Fužina: 33 cm
Rogaška Slatina: 32 cm
Starše: 31 cm
Gomilsko: 29 cm
Bizeljsko: 30 cm
Gornji Grad: 28 cm
Kotlje: 28 cm
Dravograd: 26 cm
Prigorica: 26 cm
Vojnik: 26 cm
Oplotnica: 25 cm
Laško: 25 cm
Letališče-Maribor: 24 cm
Kozji vrh: 24 cm
Logatec: 24 cm
Velenje: 23 cm
Šmartno pri Slovenj Gradcu: 22 cm
Vitanje: 22 cm
Želimlje: 20 cm
Celje: 20 cm
Luče: 20 cm
Vrhnika: 20 cm
Jesenice: 19 cm
Moravče: 18 cm
Litija: 14 cm
Letališče-Brnik: 14 cm
Ljubljana-Bežigrad: 12 cm
Bohinjska Bistrica: 12 cm
Lesce: 12 cm
Žiri: 9 cm
Kranjska Gora: 7 cm
Mojstrana: 6 cm
Postojna: 6 cm
Bovec: 3 cm

krispy123 · 18. November 2023, 12:48:28 POPOLDNE

Danes se bomo posvetili analizi marsikje fantastičnega snežnega obdobja februarja in marca iz leta 2018. Vrhunec zime z mrazom in snegom je takrat prišel po nekaj dobrih snežnih situacijah v zadnji dekadi februarja in deloma začetku marca. Marsikje so v prvih dneh marca zabeležili tudi pod -20 stopinj celzija ob več kot pol metra debeli snežni odeji. Obilneje je snežilo tudi že 7.2. in 13.2.2018. Drugič se posvetim tudi maksimalni višini snega in padli kumulativi snega tudi za tole zadnjo omenjeno situacijo.
V nadaljevanju pa je sledilo še nekaj top situaciji, vrh potice pa med 20.2-2.3.2018.

No pa poglejmo tole zadnjo sinoptično situacijo še malo podrobneje.

Zahodno od Iberskega polotoka je dominiralo območje visokega zračnega tlaka. To se potem še okrepilo in razširilo proti severu v smeri Skandinavije in tako je vztrajala za nekaj časa blokada stalnega zahodnega toka. Sprva nam je dovajalo nekoliko bolj vlažen zrak iznad severa, kasneje pa se je temu pridružil še leden kontinentalni zrak iznad Azijskih step. Jedro hladnega zraka je potovalo okoli Alp in nad osrednjo Italijo je nastalo ciklonsko območje na začetku zadnje dekade februarja. To je praktično nekaj dni skoraj stagniralo na tistem predelu, oziroma se je le počasi pomikalo v smeri Balkana. Tako je praktično šlo za t.i stau situacijo kot se recimo dogaja po pregradah SZ,zahodne Slovenije ob JZ vetru. A takrat so prevladovali JV-J višinski tokovi, v spodnjih plasteh pa ob ledenem V-SV vetru. Tako je bila seveda razporeditev padavin popolnoma drugačna, kot je to ob jugozahodniku. Praktično en teden je s prestanki po ugodnih privetrnih mikrolokacijah občasno snežilo, istočasno pa je marsikje tudi močno feniziralo. Najbolj ugodno situacijo so imeli kraji odprti proti SV in istočasno z visoko pregrado na svoji J-JZ strani. Tako je prišla orografija v poštev, skozi ves čas je dovajalo vlažen zrak s padavinami iznad smeri Balkana in Jadranskega morja.

500hPa.

850hPa.

Padavine.

Največ snega je to situacijo zapadlo na skrajnem J-JV delu Slovenije. Ob Snežniku, Gorjancih in delu Bele Krajine. Istočasno pa na območju severnih obronkov Haloz, SV-S strani Pohorja, spodnje Dravske doline, severnega roba Slovenskih Goric, torej delu severovzhodne Slovenije. V omenjenih predelih so imeli tudi dolinski/nižinski kraji med 50-85 cm debelo snežno odejo ob vrhuncu sneženja. Nad 500 m pa ponekod celo preko enega metra. Recimo v višje ležečih krajih Koroške (S-Slovenije) pa ni zapadlo toliko novega snega, ampak so imeli že od situaciji iz sredine in začetka februarja debelo snežno odejo (primer Mežiške doline). Kar je bila prava senzacija ob teh modernih časih. V ostalih predelih je bilo tudi kar lepo zasneženo, večinoma je vztrajala med 20-50 cm debela snežna odeja. Edino kraji izpostavljeni fenu ali pa stran od efekta orografije so imeli manj snega, med 5-20 cm. Skratka večji del Slovenije je imel pravo zimo.

Maksimalna višina snega v (cm) ob koncu sneženja februarja 2018-(20.2-28.2.).

Planina v Podbočju: 148 cm
Ribnica na Pohorju: 118 cm
Kočice pod Donačko goro: 89 cm
Prigorica: 84 cm
Sinji vrh: 84 cm
Ruše: 80 cm
Žetale: 80 cm
Spodnji Slemen: 70 cm
Zdenska vas: 70 cm
Gorenjci pri Adlešičih: 68 cm
Kočevje: 66 cm
Zbelovska Gora: 66 cm
Rudnica: 59 cm
Ptujska Gora: 59 cm
Cerknica: 58 cm
Črnomelj: 57 cm
Šentilj v Slovenskih Goricah: 56 cm
Limbuš pri Mariboru: 55 cm
Polički Vrh: 55 cm
Železniki: 52 cm
Cirkulane: 50 cm
Novo mesto: 50 cm
Mislinja: 47 cm
Vrhnika: 47 cm
Logatec: 46 cm
Gomilsko: 46 cm
Ptuj: 45 cm
Šmarata: 45 cm
Črešnjevec: 42 cm
Bohinjska Bistrica: 42 cm
Žiri: 42 cm
Grosuplje: 42 cm
Maribor-Tabor: 40 cm
Dvor: 40 cm
Kadrenci: 40 cm
Cerklje-letališče: 39 cm
Gornji Grad: 37 cm
Škofja Loka: 37 cm
Martinje: 35 cm
Postojna: 32 cm
Celje-Medlog: 32 cm
Luče: 32 cm
Metlika: 30 cm
Bled: 30 cm
Veržej: 27 cm
Podčetrtek: 27 cm
Maribor-letališče: 26 cm
Dravograd: 25 cm
Kozji Vrh: 24 cm
Tržič: 24 cm
Letališče-Brnik: 24 cm
Slovenske Konjice: 23 cm
Črna vas: 20 cm
Slovenj Gradec: 20 cm
Razdrto: 19 cm
Lendava: 18 cm
Ljubljana-Bežigrad: 18 cm
Murska Sobota: 16 cm
Domžale: 14 cm
Zgornje Loke pri Blagovici: 14 cm
Vojnik: 13 cm
Laško: 9 cm
Moravče: 7 cm

Absolutna najnižja izmerjena minimalna temperatura (1.3.2018).

Polički Vrh: -21,0°C
Celje-Medlog: -20,3°C
Maribor-Letališče: -20,3°C
Selnica ob Dravi: -19,9°C
Maribor-BTŠ: -19,8°C
Murska Sobota: -19,0°C
Slovenske Konjice: -17,1°C
Šmartno pri Slovenj Gradcu: -17,0°C
Cerklje-Letališče: -16,8°C
Maribor-Tabor: -16,4°C
Letališče-Brnik: -16,3°C
Lendava: -15,3°C
Bizeljsko: -15,2°C
Kočevje: -14,5°C
Babno Polje: -13,9°C
Novo mesto: -13,7°C
Grosuplje: -13,0°C
Postojna: -11,0°C

Korošec · 18. November 2023, 14:59:06 POPOLDNE

Krispy podatek za Žerjav 128cm ni pravilen. Takrat, ni bilo več kot 60cm snega tukaj.

krispy123 · 18. November 2023, 15:44:01 POPOLDNE

Citat od: Korošec dne 18. November 2023, 14:59:06 POPOLDNE
Krispy podatek za Žerjav 128cm ni pravilen. Takrat, ni bilo več kot 60cm snega tukaj.

Hvala popravljeno. V arso arhivu je tak spisan podatek.

krispy123 · 21. November 2023, 11:52:38 DOPOLDNE

Reanaliza dogodka/sneženja iz začetka januarja 2003.

No pa gremo na zimo 2002-2003. Po klasični odjugi za božič in novo leto je v nadaljevanju sledila ostra sprememba v januarju. Prvič tisto leto je pričelo snežiti že 5.1.2003, ko nas je dosegla vremenska motnja s sekundarnim ciklonom. Leden zrak se je istočasno spuščal iznad Skandinavije proti osrednji Evropi in Alpami. Po Sloveniji se je ob SV-S vetru hitro spustila povsod meja sneženja do nižin. Dneve kasneje je snežilo tudi pri krepko negativnih temperaturah, marsikje po nižinah je bilo med -2°C in -5°C. Ponoči pa je bilo med poslabšanji tudi okoli -15°C.

500hPa.

Veter na 850hPa.

850hPa.

Padavine.

6.1.2003 se je ustvarilo še eno ciklonsko območje. To je potovalo preko Korzike v smeri proti severovzhodu proti osrednjemu Jadranu in Balkanu. Istočasno so se klasično okrepili severovzhodni vetrovi v spodnjih plasteh. Na 850hPa ploskvi je bilo pod -10°C skozi sneženje. Ob koncu tega ponekod kar izjemnega dogodka so v večjem delu nižinskega sveta Slovenije izmerili med 20-50 cm debelo snežno odejo. Na ugodnejših mikrolokacijah pa so zabeležili med 50-70 cm debelo snežno odejo, največ v višjih legah Bele Krajine, ti so bili najbližje ciklonu nad Balkanom.

500hPa.

Veter na 850hPa.

850hPa.

2m (temperatura).

Padavine.

Občasno je snežilo tudi še nekaj dni kasneje ob tretjem, sicer manj izrazitem ciklonskem območju nad Italijo.

Maksimalna višina snega v (cm) ob koncu prve dekade januarja 2003.

Sinji vrh: 70 cm
Predgrad: 69 cm
Gorenjci pri Adlešičih: 64 cm
Črnomelj-Dobliče: 63 cm
Iskrba: 60 cm
Ruše: 55 cm
Ptujska Gora: 54 cm
Sodražica: 54 cm
Zbelovska Gora: 53 cm
Metlika: 52 cm
Fužina: 51 cm
Prigorica: 50 cm
Fram: 50 cm
Kočevje: 49 cm
Polički Vrh: 48 cm
Podsreda: 48 cm
Ptuj: 47 cm
Dvor: 46 cm
Brod v Podbočju: 46 cm
Črešnjevec: 46 cm
Novo mesto: 46 cm
Ribnica na Pohorju: 45 cm
Grm: 45 cm
Podčetrtek: 45 cm
Letališče-Brnik: 44 cm
Šentilj v Slovenskih Goricah: 43 cm
Jeruzalem: 43 cm
Sevnica: 43 cm
Gornji Grad: 42 cm
Žiri: 41 cm
Logatec: 41 cm
Maribor-Tabor: 40 cm
Želimlje: 40 cm
Zagorci: 40 cm
Žetale: 40 cm
Škofja Loka: 40 cm
Mislinja: 38 cm
Letališče-Maribor: 37 cm
Bizeljsko: 37 cm
Vrhnika: 37 cm
Šmarata: 37 cm
Lovrenc na Pohorju: 36 cm
Šentjur: 35 cm
Železniki: 35 cm
Podgorje (Apaška dolina): 35 cm
Cirkulane: 35 cm
Starše: 33 cm
Gomilsko: 33 cm
Postojna: 32 cm
Slovenske Konjice: 31 cm
Laško: 31 cm
Kobilje: 31 cm
Solčava: 30 cm
Litija-Grbin: 30 cm
Šmartno pri Slovenj Gradcu: 30 cm
Lendava: 30 cm
Bohinjska Bistrica: 29 cm
Kranjska Gora: 29 cm
Kadrenci: 29 cm
Veržej: 29 cm
Celje-Medlog: 28 cm
Velenje: 27 cm
Murska Sobota: 27 cm
Dravograd: 26 cm
Ljubljana-Bežigrad: 26 cm
Oplotnica: 26 cm
Kotlje: 26 cm
Kozji vrh: 26 cm
Tržič: 25 cm
Martinje: 25 cm
Cankova: 25 cm
Lesce: 24 cm
Jesenice: 24 cm
Luče: 23 cm
Razdrto: 22 cm
Vojnik: 21 cm
Črna vas: 21 cm
Moravče: 20 cm