Novice: Trenutno ni obvestil.
Dobrodošel, Gost. Prosim, prijavi se ali se registriraj.

 ZEVS ForumVremeSplošnoZime v preteklosti
Strani: 1 [2]
Natisni
Avtor Tema: Zime v preteklosti  (Prebrano 60839 krat)
0 Člani in 1 Gost gledajo to temo.
Est! Est!! Est!!!
Cirokumulus

Odsoten Odsoten

RD: 1982-04-22
Sporočila: 477


Lokacija: Deskle - Soška dolina 91 m n.m.v. / Kojsko 243 m a.s.l. (Goriška Brda - postaja Davis, pogled SW); Korada - Daviska+Webcams (812m), Dolgi Laz - Daviska (888m)

WWW Email
« Odgovori #15 dne: 19. December 2015, 00:03:47 »

Poglej situacijo v drugi dekadi januarja 1987, je bilo zelo živahno! clap Tudi december 1986 je bil dinamičen da je kaj...prvi del sicer pod AC, nato pa pogosti prodori in kar nekaj ostrih front. Aaaaaahhhh, kje so take zime!!! bouncy
Prijavljen

Life is like weather! www.wineandweather.net/
krispy123
ZEVS napovedovalec
Cumulus
*****
Odsoten Odsoten

RD: 1995-11-08
Sporočila: 7643


Lokacija: Ruše 309 m.n.v (Dravska dolina), Straß in der Steiermark 254 m.n.v

« Odgovori #16 dne: 19. December 2015, 21:20:28 »

Sem videl ja sredi januarja 1987 je bilo v Ljubljani okrog 85 cm snega, tudi decembra 1986 ni bilo tako slabo sem pogledal. Sej pravim, da bom še spisal kaj v prihodnjih dneh.
« Zadnje urejanje: 19. December 2015, 21:22:31 od krispy123 » Prijavljen

Enjoy the weather, its the only weather you got
krispy123
ZEVS napovedovalec
Cumulus
*****
Odsoten Odsoten

RD: 1995-11-08
Sporočila: 7643


Lokacija: Ruše 309 m.n.v (Dravska dolina), Straß in der Steiermark 254 m.n.v

« Odgovori #17 dne: 23. December 2015, 14:35:44 »

Točno pred 21 leti so ponekod po Sloveniji(vzhodni del) zabeležili rekordno decembrsko snežno odejo v obdobju 1961-2014. Med obdobjem 20.12-24.12.1994 je obilno snežilo skoraj po večjem delu Slovenije. Sneženje je bilo nekoliko obilnejše v vzhodni polovici Sloveniji, kjer je ponekod zapadlo tudi več kot pol metra snega.

Višina snega 25.12.1994 po končanem sneženju po nekaterih dolinah,kotlinah.

Ruše: 75 cm
Lovrenc na Pohorju: 70 cm
Podsreda: 67 cm
Fram: 66 cm
Žetale: 65 cm
Novo mesto: 62 cm
Dvor: 61 cm
Šentilj v Slovenskih Goricah: 58 cm
Črnomelj: 57 cm
Bizeljsko: 56 cm
Škofja Loka: 54 cm
Maribor letališče: 54 cm
Celje: 54 cm
Cirkulane: 50 cm
Laško: 50 cm
Maribor: 50 cm
Kočevje: 49 cm
Gornji Grad: 48 cm
Polički vrh: 48 cm
Ptuj: 47 cm
Dravograd: 46 cm
Velenje: 42 cm
Ormož: 38 cm
Radenci: 36 cm
Postojna: 35 cm
Bohinjska Bistrica: 34 cm
Bled: 33 cm
Šmartno pri Slovenj Gradcu: 33 cm
Ljubljana Bežigrad: 32 cm
Murska Sobota: 30 cm
Lendava: 25 cm

Na grafu.

« Zadnje urejanje: 13. Januar 2020, 14:17:30 od krispy123 » Prijavljen

Enjoy the weather, its the only weather you got
vremenar12
Altostratus

Odsoten Odsoten

RD: 1986-11-26
Sporočila: 1347


Lokacija: Slaptinci-Sv. Jurij ob Ščavnici (Prlekija)

« Odgovori #18 dne: 15. November 2016, 20:14:18 »

Dodajam še zime, ki so prinesle sneg in mraz že v novembru.

Zima 1962/1963: Ogromno snega konec novembra. Od 30 do 60 cm.

Zima 1980/1981: Že v začetku novembra zapadlo od 10 do 30 cm snega.

Zima 1988/1989: Precej mrzel november, v drugi polovici novembra je ležal sneg, pritisnil je hud mraz. 23. novembra je bilo na Blagušu v Slovenskih Goricah -21,5 stopinj Celzija, tudi drugod je bilo blizu -20 stopinj.

Zima 1993/1994: Okoli 20. novembra je začelo snežiti in je s presledki snežilo do konca meseca. 30. novembra je bila snežna odeja debela od 50 do 70 cm, največ snega je bilo na vzhodu Slovenije.

Zima 1998/1999: 21. novembra začelo snežiti in je naslednji dan snežilo pri negativnih temperaturah. Ponovno je snežilo 26. novembra.  Bilo je od 10 do 25 cm snega.

Zima 1999/2000: 19. novembra je ves dan močno snežilo ob negativnih temperaturah, zapadlo je od 20 do 40 cm snega, dva dni pozneje je spet snežilo in snežna odeja je bila ponekod višja od pol metra.

Zima 2005/2006: 22. novembra je prvič zapadel sneg, nato je snežilo še 24. novembra in obilneje 26. novembra ko je bila snežna odeja debela od 15 do 35 cm.

Zima 2010/2011: od 27. novembra naprej občasno sneženje, na Dolenjskem prek pol metra snega.

Prijavljen

30. 12. 2005 = 48 cm snega.
18. 01. 2013 = 45 cm snega.
vremenar12
Altostratus

Odsoten Odsoten

RD: 1986-11-26
Sporočila: 1347


Lokacija: Slaptinci-Sv. Jurij ob Ščavnici (Prlekija)

« Odgovori #19 dne: 15. November 2016, 20:28:17 »

Najbolj mrzel november je bil leta 1988, najbolj mrzel december leta 1879, najbolj mrzel januar leta 1942 še bolj baje leta 1709,  najbolj mrzel februar leta 1929.

December 1879 je bil ekstremen, prve dni sicer ni bilo kaj posebnega bile so padavine najprej sneg, potem prehodno dež in potem spet sneg. 6. decembra pa nas je od severovzhoda zajelo jedro polarnega zraka na 850 hpa je bilo 9. decembra -20 stopinj Celzija. V ljubljani je bilo zjutraj -26,4 podnevi -16,0 stopinj, kar velja za najhladnejši dan do zdaj. Potem dalje je vztrajal obsežen anticiklon nad srednjo Evropo skoraj do konca meseca. Nastala je temperaturna inverzija. Po nižinah je izjemen mraz trajal vse do 29. decembra. V višjih legah pa je popustil že sredi decembra. V nižinah je tako med 6. in 29. decembrom bilo ves čas pod -10 stopinj Celzija. Povprečna decembrska temperatura je bila -11,6 stopinj Celzija!

Prijavljen

30. 12. 2005 = 48 cm snega.
18. 01. 2013 = 45 cm snega.
max
Global Moderator
Cumulus
*****
Odsoten Odsoten

RD: 1964-11-07
Sporočila: 7899


Lokacija: Griže pri Žalcu 299m

WWW Email
« Odgovori #20 dne: 16. November 2016, 17:41:07 »

@vremenar12, vseh zim, ki si jih naštel, sem se sedaj spomnil, razen 1962/1963, ta je bila 1.leto preden sem prišel na svet  Grin icon_wink
Prijavljen

komar
Cirostratus

Odsoten Odsoten

RD: 0000-00-00
Sporočila: 247


Lokacija: Radovljica (491 m.n.v.)

« Odgovori #21 dne: 28. November 2018, 21:07:10 »

Malce sem spet analiziral včeraj zvečer (okrog dve uri dela, da so izračuni bolj natančni, realni) kar se tiče kumulative snega na letni ravni po posameznem obdobju. Seveda podatki so vzeti in ARSO arhiva do takrat, ko še je večina postaj delovalo.

Povprečna letna kumulativa za Maribor Tabor znaša recimo v povprečju 81 cm, ampak to ne pove celotne zgodbe. Najbolj me je impresioniralo res izjemno obdobje zim med 61-70, 80-90 letih prejšnjega stoletja. Recimo za Novo mesto je znašala povprečna 10-letna kumulativa snega med 1981-1990 leti impresivnih 129 cm, na Maribor Tabor postaji 98 cm, Ljubljani Bežigrad 114 cm, Brniškem letališču 118 cm, Gornjem Gradu izjemnih 143 cm, Celju 99 cm in recimo v Rušah po Dravski dolini 136 cm. To nam pove marsikaj, kako noro je lahko naša Slovenija snežena, ko se nam zadeve poklopijo. Sploh glede na veliko bližino Jadranskega morja. Tako za zadnja leta z izjemo februarja 2018 smo imeli resnično precej nesreče s postavitvijo. Ampak boste videli, tudi bo še prej ko slej prišlo obdobje pravih in sneženo-mrzlih zim.

Povprečen padec letne snežne akumulacije je precej viden sploh od leta 1990 dalje, kot da bi z nožom odrezal, po večini nižinskih krajev pade letna kumulativa za cirka 25-30%.
Potem je tukaj še precej zanimiva zadeva, recimo sem vzel primerek mojega kraja ob severnem vznožju Pohorja v Dravski dolini. Torej, da je dejanska povprečna letna akumulacija snega sedaj v zadnjem obdobju 2011-2018 celo malenkost večja kot je bila v 2000-2010 obdobju. Če vzamem povprečno kumulativo snega iz 1961-1990 znaša le-ta pri nas točno 125 cm, v 1981-2010 obdobju pa je že precej padla na okoli 114 cm, kar je nekje identično kot Novo mesto, Črnomelj.



Potem pa če koga zanima, si pa letno beležim za večino nižinskih, dolinskih krajev še maksimalno letno višino snega po tabeli. Torej da imam vse na enem mestu, najbolj impresivne so mi te razlike že na kratkih razdaljah, top za spremljat in vse skupaj. Tako da tudi statistika je lahko še kako zanimiva, če veš kaj iščeš.






SPLOŠNA PRAVILA ZIMA:

Temperature:
-Zračna cirkulacija iz S/SV/ prinaša mraz in hladno vreme od gora do dolin.
-Zračna cirkulacija iz V je najbolj mrzla.
-Stabilno ozračje je za nižje dele Slovenije večinoma bolj mrzla opcija, kot nestabilno s padavinami (v topli polovici leta je obratno).
-Inverzije se naredijo takrat, ko je robusten anticiklon nad našimi kraji pozicioniran pravilno. Struktura mora biti obsežna in stabilna, najvišji geopotenciali nad nami. Dinamični anticiklon težje prinese dolgotrajno inverzijo in mraz.
-Zahodna zračna cirkulacija (Atlantik) je mila, JZ je topla. Lahko imamo JZ v višinah in mraz drugod, vendar je potrebno predhodno jezero mrzlega zraka. Zima s prevladujočo zahodno cirkulacijo je bila 13/14.


Sneg:
-Sneženje brez jezera hladnega zraka na razpolago je možno, so pa mejne situacije ob globokih ciklogenezah z dodatkom hladnega jezera najbolj ugodne za obilen sneg.
-Genovec je idealen ciklon. Ostali Mediteranski imajo manjši vpliv, saj so lahko predaleč, pregloboki, preveč na jugu.
-Po sneženju je idealna situacija AC vreme s šibko SV dinamiko vetrov.
-Obstaja možnost "mini" termičnega AC-ja z ledeno zimo tudi v Evropi. Januar 2017 je dokaz. Enkrat, ko je leden zrak "ujet" na celini, se ga težko odstrani v kolikor je mil Atlantik "zaprt".
-Zelo snežene zime niso nujno najbolj mrzle oziroma nasploh med hladnejšimi. Lahko so celo blago podpovprečne ampak zelo bogate s snegom.
-Ledene zime nimajo nikoli prevlade zahodne cirkulacije. Enkrat, ko je sneg na tleh, je stabilen AC njegov zaveznik. Lahko igramo ruleto in upamo na nov sneg, lahko pa to prinese izrazito otoplitev.
-Obilna sneženja so skorajda vedno bolj pogosta v drugi polovici zime.
-Inverzije ne pomenijo jezera hladnega zraka za sneg. Jezero ima v plasteh 0-1500m negativne temperature in rosišča. Inverzija pa pomeni lahko,da je ledeno zgolj med 0-500m, kar pa ob padavinah, tudi če je na2m -6 stopinj, ne prinese snega temveč zgolj žled. Vzdržljivost jezer je daleč najmanjša v subpanonskih pokrajinah, največja pa je v Bohinju ter pasu med Jesenicami do Rateč.
-Mikroklimatske značilnosti pokrajine delajo razliko. Potrebno je podrobno poznati klimo svojega področja, saj le-tako znamo v naprej predvideti "obnašanje" našega vrta ob določni barični konfiguraciji. Ne obstajajo "dobre" in "slabe" konfiguracije za vse, temveč zgolj lokalnega značaja. Balkanski ciklon lahko prinese Metliki 1m snega, ob istem času pa je Brnik kopen. Čista mejna situacija pa lahko prinese Brniku 1m snega, Metlika pa se bori s plundro. Vedno je potrebno gledati zadevo kompleksno in ne zgolj padavine GFS-ja.
-Radar in shema vetrov v živo je 24 ur pred dogodkom najboljša zadeva. Sploh spremljanje vetrov na različnih nadmorskih višinah (ohlajanje, fenizacija ipd.) ter formacija ciklogeneze v Mediteranu. S tem lahko ob predhodnem znanju precej lažje "napovemo", ali bo padavin več, manj ipd.
-Ne obstaja "srečen" del Slovenije. Po nižinah juga sneži več in bolj obilno, so pa tudi otoplitve precej bolj izrazite in mejne situacije precej slabše. Obratno, na severu je v povprečju manj padavin in skupne kumulative, so pa v krajih z reliefom na J strani precej bolj zaščiteni pred otoplitvami in imajo izrazito boljše možosti ob mejnih situacijah. Odvisno pač od same konfiguracije.


Ta informacija se je razširila po forumu, ne da bi kdo postregel s konkretnimi podatki o akumulacijah snega v Sloveniji v primerjavi z drugimi (sosednjimi ali bolj oddaljenimi) evropskimi državami. Vsaj jaz nisem nikjer zasledil teh podatkov (popravite me, če se motim). Gre torej za govorjenje na pamet. Tudi sam takšnih podatkov (še) nisem našel, bi jih bilo pa fino imet in primerjat, da vidimo kje dejansko smo. icon_smile

Res je lega Slovenije vremensko zelo raznolika in specifična, a ne dosti bolj od ostalih sosednjih držav.
Primeri:
  • Italija: Alpe (gorsko podnebje) -> Mediteran ((sub)mediteransko podnebje), hiter prehod npr. v Furlaniji-Julijski krajini (in tudi drugod na obrobju južnih Alp), veliko padavin na pregradah ob prevladujočih vlažnih JZ vetrovih, malo padavin ob S/SZ zračnem toku, ko je celotna južna polovica Alp pod vplivom fenizacije, na severni strani pa se pojavljajo orografske padavine (ta primer lahko opazujemo trenutno).
  • Avstrija: prav tako se lahko pojavljajo velike razlike med S in J stranjo Alp: zahodni vetrovi dostikrat prepihajo severno stran Alp, medtem pa je južna stran v zavetrju in vztrajajo jezera hladnega zraka. Trenutno imamo primer konstantnega sneženja in velikih količin snega severno od glavnega grebena Alp (Visoke in Nizke Ture), na južni strani pa suho in sončno in razmeroma toplo. Smiley
  • Hrvaška: prehod iz zmerno celinskega podnebja na območju Like (Gospić) v mediteransko podnebje na zahodni strani Velebita je prava definicija raznolikosti podnebja (sprememba v manj kot 10 km zračne razdalje)! Pri nas bi se temu lahko kosal prehod čez Trnovski gozd v Vipavsko dolino, a so razlike na Hrvaškem še nekoliko bolj jasne in izrazite.
  • Ajt no, Madžarska je več ali manj ena velika uravnava v Panonskem bazenu, v tej primerjavi je Slovenija res bolj pestra. icon_mrgreen

Če tako povzamem zgoraj napisano, ni Slovenija prav nič posebnega in izjemnega v primerjavi z našo okolico. Res pa je, da smo majhna država in imamo s tega stališča veliko pestrost vremenskega dogajanja in podnebnih tipov. icon_smile

Tako je.
V zadnjem času imamo res nesrečo glede postavitev baričnih tvorb, ker je trdovratna blokada (ki si jo sicer zimoljubci želimo) na napačnem mestu in preblizu nam. Pri takšni postavitvi, ko je anticiklon nad zahodno Evropo, le-ta pošilja oz. potiska doline s hladnim zrakom vzhodno od nas, ob tem pa se okrepijo splošni severni vetrovi. Temu pravimo tudi t.i. severni zastoj, ko na severni strani Alp lahko več dni sneži zaradi orografskega dviganja hladnih in vlažnih zračnih mas iz severa, južno od glavnega grebena Alp pa imamo zgolj severni fen in morda nekaj ploh, ki nastanejo zaradi labilizacije ozračja ob dotoku hladnejšega zraka v višinah. V gorah je mrzlo in vetrovno, suha zračna masa pa ponuja odlično vidljivost. Po nižinah takšne prodore hladnega zraka (pri katerih smo le na zahodnem robu) skoraj ne občutimo, saj se čez dan ob sončnem vremenu in z dodatkom fena lahko prav lepo ogreje.

Južneje na Balkanu so takšne postavitve spet bolj ugodne, ker veter običajno obrača iz S na SV in je dinarska pregrada na privetrni strani prav tako odličen "lovilec snega" - na Območju BiH, Črne gore, zahodne Srbije.
Skratka v takšnih situacijah Slovenija kot celota kar se tiče snega povsem izvisi. Mi za obilno sneženje (govorim za zahodno in osrednjo Slovenijo ter deloma naše Alpe) potrebujemo najprej sploh ciklon v severnem Sredozemlju, potem je pomembna še zelo specifična postavitev, saj mora biti nam najbolj ugoden genovski ciklon ravno prav postavljen in mora hkrati imeti še pot/premik proti V/SV. Pri tem gre pač lahko hitro kaj narobe: samo manjši premik zahodno ali severno, pa pademo v topli sektor z dežjem po nižinah namesto snega. Primer je ravno pokazal matic19. icon_smile Če se premakne preveč južno, dobimo manj padavin ter standardno okrepitev SV vetrov in s tem feniziranje na standardnih območjih. Za nas torej odločajo detajli, veliko dejavnikov mora sovpadat v ravno pravšnji meri. Prav zato takšne situacije niso zelo pogoste in potrebujemo veliko sreče. Tudi, če ciklon dobimo, močno sneženje običajno traja kak dan, morda dva, ker se potem ciklon že premakne naprej.
Medtem imajo v Avstriji na severni strani Alp, ponekod na Balkanu ter v italijanskih Apeninih to srečo, da za močno sneženje, večdnevno sneženje in ogromne akumulacije snega ciklona kje v bližini sploh ne potrebujejo. Za njih je dovolj le S oz. SV zračni tok, ki v nižjih plasteh prinaša še nekaj vlage. Vse ostalo opravi orografija. icon_mrgreen Samo poglejte si akumulacije snega v Apeninih v osrednji Italiji te dni ... tudi več kot 1 m v nekaj dneh, brez kakršnegakoli ciklona, zgolj in samo spust doline od SV in posledično SV zračni tok, ki iznad Jadrana prinaša vlažen zrak in vlago "odlaga" na prvih pregradah Apeninov. Poleg vsega tega se še ne rabijo obremenjevat, ali bodo padavine v snegu ali morda v dežju, ker je itak prvi pogoj prodor mrzle zračne mase, tako da je sneženje ob nizkih temperaturah zagotovljeno. No, seveda gre tu za hribovita območja na nadmorskih višinah nad 800 m, a vseeno.
Kako enostavno torej nekateri pridejo do velikih količin snega, samo prodor hladnega in dovolj vlažnega zraka na pravokotno postavljeno pregrado in to je to ... brez formacij ciklona na pravem mestu, brez nekih nians in podrobnosti, ki bi lahko šle narobe. icon_rolleyes

Pa naj še kdo reče, da je Slovenija snežni raj v Evropi.  icon_mrgreen

Res je, mraz v Celovcu je precej bolj trdovraten, sploh ob inverzijah in ob odjugah, ko večino Slovenije že prepiha, je Celovška kotlina zaščitena in brez problema naprej štejejo ledene dneve. Snega ob prehodih hladnih front dostikrat pade več kot južno od Karavank in Kamniško-Savinjskih Alp, ker območje prej doseže hladen zrak v nižjih plasteh in je tako več padavin v snegu. Ko hladen zrak doseže npr. dno Ljubljanske kotline, je lahko večina padavin že mimo. Če se dosti vozite čez Ljubelj, boste mnogokrat opazili precej več snega na avstrijski strani tunela (a ne zgolj zaradi senčne lege). Sneg tam sega potem tudi nižje v dolino. Je pa res, da so ob "balkanskih" ciklonih oni še precej na slabšem kot mi, saj je prav tako izrazita fenizacija, padavin pa precej manj.

« Zadnje urejanje: 05. Januar 2019, 17:38:13 od komar » Prijavljen

Preglednica športnih prenosov v živo: http://www.kabelska.net/viewtopic.php?f=61&t=742
komar
Cirostratus

Odsoten Odsoten

RD: 0000-00-00
Sporočila: 247


Lokacija: Radovljica (491 m.n.v.)

« Odgovori #22 dne: 29. September 2019, 20:32:28 »

Max 48-urna količina padavin s povratno dobo 100 let. Severna stran Pohorja, spodnja Dravska dolina odstopa od povprečja, kar se tiče SV konca Slovenije.

đ

Max izmerjena višina snega.


Prijavljen

Preglednica športnih prenosov v živo: http://www.kabelska.net/viewtopic.php?f=61&t=742
krispy123
ZEVS napovedovalec
Cumulus
*****
Odsoten Odsoten

RD: 1995-11-08
Sporočila: 7643


Lokacija: Ruše 309 m.n.v (Dravska dolina), Straß in der Steiermark 254 m.n.v

« Odgovori #23 dne: 11. Januar 2020, 11:17:50 »

Da se ne bo večina teh satelitskih slik iz preteklih zim izgubilo v plundri, sem se odločil da bom kar tu objavil. Na tem mestu bom občasno prilepil in analiziral razne situacije iz preteklih zim in prilepil še od NASE satelit zraven za reanalizo.


Začenjam pri zimi 2004/05.

Razmere na satelitski sliki iz 16.3.2005, snežna odeja se je po spodnji Dravski dolini takrat zadržala skoraj do 20.3. Medtem ko je sneg po zgornjem delu doline že večinoma pobralo, le v okolici  Radeljskega polja je še vztrajala na vzhodnem robu). Sklenjena snežna odeje je še vztrajala tudi od "mrzle" Pesniške doline navzgor proti polju reke Mure v Avstriji. Tisti kraji imajo sicer povprečno letno količino le okoli 900 mm, ampak lahko zadržijo tudi nalet toplih JZ vetrov in tako se lahko kljub manjši snežni kumulativi snega zadrži dlje kot recimo na spodnjem Dravskem polju.





Animacija umikanja snežne odeje v marcu tistega leta.



Zanimiva situacija je bila tudi 10.2.2009 s snežno pokritostjo. Ozke alpske, predalpske doline ter Dinarska pregrada so še večinoma imeli snežno odeje (podobno po večini Ljubljanske in seveda celotne Slovenjgraške kotline), medtem ko je drugod sneg že pobralo.



Zakaj delam te analize? Ker se mi zdi top te situacije spremljat in tole umikanje snežne odeje, kako pomembna je mikroklima nekega področja, ali je recimo tole bolj osojneša severna lega, ali je nek predel zaščiten pred vdori toplih vetrov bolj kot recimo drugi, ali je morda dolina bolj v "konkavni" obliki in recimo čisto zaprta s neprestanim stekanjem hladnega zraka iz hribov in nižjimi minimumi. Vse tole vpliva.
« Zadnje urejanje: 31. Marec 2020, 12:11:35 od krispy123 » Prijavljen

Enjoy the weather, its the only weather you got
krispy123
ZEVS napovedovalec
Cumulus
*****
Odsoten Odsoten

RD: 1995-11-08
Sporočila: 7643


Lokacija: Ruše 309 m.n.v (Dravska dolina), Straß in der Steiermark 254 m.n.v

« Odgovori #24 dne: 12. Januar 2020, 11:30:42 »

Analiza situacije iz konca februarja 2004. Nad severnim Atlantikom ter Grenlandijo se je nahajalo obsežno območje visokega zračnega pritiska. To je delovalo kot blokada "stalne" zahodne cirkulacije. Polarna fronta je tako valovila nad Skandinavijo, kasneje pa se je spustil obsežen del hladnega zraka v smeri proti jugu. Prodor hladnega zraka je šel preko zahodne strani Alp (v koridorju preko južnega dela francoskih Alp), ter kasneje nad Genovski zaliv. Zaradi ugodne lege prodora hladnega zraka je ciklon nadaljeval svojo pot proti vzhodu nad osrednjo Italijo, z višinskimi JZ vetrovi pa je imel tako vpliv s padavinami tudi nad Slovenijo. Slovenijo je hladen zrak kot je stalnica zajel v tem primeru preko Dunajskih vrat, torej preko Prekmurja iz SV strani. Hladna fronta je namreč zaradi izjemno visokih Alp na severni strani v Avstriji še pogosto ujeta na tistem delu in potrebuje nekaj časa, da pronica preko nad JV stran Alp. Ohladitev je tako najprej zajela nižinske kraje severovzhodne Slovenije, kasneje pa nadaljevala svojo pot v SV-JZ tipu. Snežilo je praktično povsod po notranjosti Slovenije. Glavnina padavin je vztrajala v tem delu poslabšanja na Dinarski pregradi ter severnem delu Ljubljanske kotline z narivanjem zračnih mas ob ugodnih vetrovih. Na delu Bohinjske doline je zapadlo skupno kar do okoli 70 cm snega.





Že dan kasneje je zaradi zasidrane hladnega zraka nad SZ-Z strani Alp ter "prekinitvi" zahodne cirkulacije z ugodno postavljenim Azorskim anticiklonom začelo nastajati novo ciklonsko območje nad Italijo. To novo ciklonsko območje je imelo še nekoliko bolj severno postavitev preko severnega Jadrana nad Balkan. V višinah so vetrovi nekoliko obrnili na južno, oziroma jugovzhodno smer na koncu. Kar je pomenilo sekundarni višek padavin na delu jugovzhodne, deloma severovzhodne Slovenije v drugem delu poslabšanja. Dovod mrzlega zraka iznad Panonske kotline ni bil skozi vso poslabšanje prekinjen, ob koncu padavin so tako namerili po večjem delu Slovenije kar solidno debelo snežno odejo. Po podatkih je bil izgleda prisoten v drugem delu tudi fenski efekt ob SV vetrovih, kar se je poznalo ponekod na zmanjšani skupni novozapadli snežni odeji.







Graf maksimalne višine snega.




Najvišja izmerjena višina snega ob koncu poslabšanja (29.2.2004).


Bohinjska Bistrica: 131 cm
Kranjska gora: 87 cm
Babno Polje: 85 cm
Kočevje: 68 cm
Prigorica: 65 cm
Logatec: 65 cm
Vrhnika: 62 cm
Ribnica na Pohorju: 52 cm
Jesenice: 51 cm
Bled: 51 cm
Kranj: 50 cm
Lesce: 46 cm
Postojna: 45 cm
Gornji Grad: 45 cm
Tomišelj (Ig): 45 cm
Preddvor: 44 cm
Letališče Brnik: 42 cm
Ruše: 40 cm
Lovrenc na Pohorju: 38 cm
Mozirje: 38 cm
Žetale: 38 cm
Velenje: 35 cm
Jeruzalem: 35 cm
Kotlje: 35 cm
Dvor: 35 cm
Metlika: 35 cm
Ljubljana Bežigrad: 31 cm
Šentilj v Slovenskih Goricah: 27 cm
Cirkulane: 26 cm
Ptuj: 25 cm
Dravograd: 25 cm
Lendava: 25 cm
Maribor: 24 cm
Celje: 24 cm
Šmartno pri Slovenj Gradcu: 21 cm
Kozji vrh: 20 cm
Bizeljsko: 18 cm
Starše: 16 cm
Murska Sobota: 15 cm

Umikanje snežne odeje marca 2004 v stilu animacije.



Upam, da vam bo všeč.
 icon_wink
« Zadnje urejanje: 12. Januar 2020, 11:59:14 od krispy123 » Prijavljen

Enjoy the weather, its the only weather you got
regulus
Cirostratus

Odsoten Odsoten

RD: 0000-00-00
Sporočila: 196


Lokacija: Kamnik

« Odgovori #25 dne: 14. Januar 2020, 12:53:55 »

krispy123 zanimiva analiza  icon_wink

Še bolj zanimiva pa bi bila če bi lahko namesto letnice 2004 napisal letnico 2020  Grin
Prijavljen
krispy123
ZEVS napovedovalec
Cumulus
*****
Odsoten Odsoten

RD: 1995-11-08
Sporočila: 7643


Lokacija: Ruše 309 m.n.v (Dravska dolina), Straß in der Steiermark 254 m.n.v

« Odgovori #26 dne: 20. Januar 2020, 10:16:21 »

Prilagam še podatke ob izjemni snežni kulisi iz sredine februarja 1969. Izgleda je šlo za klasičen Genovski ciklon s tranzicijo v severni Jadran, ob narivanju toplega zraka na klin hladnega iznad južne, jugovzhodne strani. Naša najbolj ugodna situacija za obilno sneženje v Sloveniji. Vzhodno in južno od nas je v drugem delu poslabšanja marsikje deževalo, saj je bila topla advekcija preveč izrazita. Marsikje po nižinskem delu Slovenije so ob koncu poslabšanja zabeležili skoraj 1 m visoko snežno odejo, ponekod pa je padlo tudi več od enega metra.







Sem moral zmanjšati velikost pisave, da se je vse skupaj spravilo v graf, tako boljše, da kliknete na sliko in jo povečate.

Graf..




Maksimalna zabeležena višina snega ob koncu poslabšanja (17.2.1969).


Podatki.

Kranjska gora: 206 cm
Rateče: 181 cm
Kočevje: 148 cm
Bohinjska Bistrica: 136 cm
Logatec: 125 cm
Lovrenc na Pohorju: 125 cm
Škofja Loka: 118 cm
Vrhnika: 114 cm
Žiri: 109 cm
Mežica: 105 cm
Žetale: 105 cm
Tomišelj (Ig): 105 cm
Novo mesto: 103 cm
Babno Polje: 100 cm
Ribnica: 100 cm
Jesenice: 98 cm
Radlje ob Dravi: 96 cm
Brnik: 96 cm
Ljubljana: 95 cm
Ruše: 94 cm
Lavrica: 92 cm
Gornji Grad: 90 cm
Šentilj v Slovenskih Goricah: 87 cm
Svečina: 87 cm
Cirkulane: 85 cm
Dvor: 83 cm
Radovljica: 80 cm
Brestrenica pri Mariboru: 78 cm
Podčetrtek: 78 cm
Jeruzalem: 75 cm
Volčji Potok: 75 cm
Fram: 75 cm
Vitanje: 75 cm
Šmartno pri Slovenj Gradcu: 74 cm
Celje: 73 cm
Postojna: 73 cm
Starše: 71 cm
Črnomelj: 70 cm
Slovenske Konjice: 68 cm
Maribor Tabor: 68 cm
Tržič: 68 cm
Ptuj: 66 cm
Velenje: 65 cm
Slovenska Bistrica: 65 cm
Poljčane: 65 cm
Trbovlje: 60 cm
Murska Sobota: 50 cm
Litija: 48 cm
Zidani Most: 48 cm
Drašiči: 47 cm
Lendava: 33 cm
Ilirska Bistrica: 28 cm
« Zadnje urejanje: 20. Januar 2020, 10:29:22 od krispy123 » Prijavljen

Enjoy the weather, its the only weather you got
krispy123
ZEVS napovedovalec
Cumulus
*****
Odsoten Odsoten

RD: 1995-11-08
Sporočila: 7643


Lokacija: Ruše 309 m.n.v (Dravska dolina), Straß in der Steiermark 254 m.n.v

« Odgovori #27 dne: 23. Januar 2020, 12:40:41 »

Ravno imam malo časa, pa sem se odločil še za analizo visoke snežne odeja ob začetku zadnje dekade novembra 1999. Enkrat na teden bom poskusil poiskati kakšno zanimivo situacijo, ter jo opisal na kratko.

Malce sinoptike. Šlo je za zaporedje dveh visoko postavljenih ciklonov v severnem, osrednjem Jadranu. Vsi so imeli tranzicijo nad severni Balkan, torej je predvidoma smer padavin, bila sprva v J-S tipu (in južnih višinskih vetrovih), kasneje pa so padavine prišle tudi v stilu JV-SZ. Na SV strani Slovenije je še valovil hladnejši zrak, tako je prihajalo ponekod do kar izrazite fenizacije ob SV vetrovih v spodnjih plasteh ozračja. Istočasno pa so južni do jugovzhodni vetrovi narivali vlago pred privetrne, takrat (S-SV-V) strani orografskih pregrad. Tako so nastale kar velike razlike v snežni odeji, največ snega je zapadlo na območju južne Dinarske pregrade, Dolenjske, Bele Krajine ter po spodnji Dravski dolini, večinoma med 50 do 65 cm. Drugod med 20-50 cm, najmanj na Primorskem, ter znanih fenskih legah.













Maksimalna zabeležena višina snega (22.11.1999), po dolinah, kotlinah, nižinah Slovenije.

Kočevje: 64 cm
Prigorica: 64 cm
Logatec: 64 cm
Postojna: 60 cm
Črnomelj: 60 cm
Ruše: 56 cm
Metlika: 55 cm
Podčetrtek: 53 cm
Fužina: 51 cm
Novo mesto: 50 cm
Žetale: 48 cm
Borovnica: 48 cm
Sevnica: 48 cm
Mislinja: 48 cm
Kranjska gora: 47 cm
Jeruzalem: 47 cm
Sevno: 46 cm
Vrhnika: 45 cm
Dobrnič: 45 cm
Ptuj: 45 cm
Škofja Loka: 45 cm
Cirkulane: 45 cm
Železniki: 45 cm
Lovrenc na Pohorju: 44 cm
Tomišelj: 42 cm
Podsreda: 42 cm
Jesenice: 42 cm
Radenci: 42 cm
Laško: 40 cm
Bohinjska Bistrica: 39 cm
Kotlje: 38 cm
Polički vrh: 38 cm
Slovenske Konjice: 37 cm
Vitanje: 37 cm
Gomiljsko: 36 cm
Maribor Tabor: 35 cm
Letališče Maribor: 35 cm
Kranj: 35 cm
Bizeljsko: 35 cm
Letališče Brnik: 32 cm
Celje: 32 cm
Ljubljana Bežigrad: 30 cm
Lendava: 30 cm
Preddvor: 30 cm
Martinje: 30 cm
Velenje: 30 cm
Murska Sobota: 30 cm
Kozji vrh: 29 cm
Vojnik: 27 cm
Moravče: 26 cm
Dravograd: 26 cm
Šmartno pri Slovenj Gradcu: 25 cm
Šentilj v Slovenskih Goricah: 25 cm
Lesce: 25 cm
Kobarid: 22 cm
Mozirje: 21 cm
Ilirska Bistrica: 10 cm

Analiza na grafu.

« Zadnje urejanje: 23. Januar 2020, 16:18:01 od krispy123 » Prijavljen

Enjoy the weather, its the only weather you got
Strani: 1 [2]
Natisni
Pojdi na: