naslednje »

[Ledeni]

Na današnji dan pred 35 leti, 21. novembra 1988 je Slovenijo zajelo močnejše sneženje s prodorom arktične zračne mase. V večjem delu Slovenije je zapadlo med 10 in 20 cm snega. Ko se je zjasnilo, je bilo v naslednjih dneh zelo mrzlo, zjutraj okoli -15°C, čez dan okoli -3°C. Za današnje čase znanstvena fantastika.
Takole pravi arhiv ARSO za Novo mesto:

[krispy123]

Visoka snežna odeja na območju J-JV-SV-S dela Slovenije v prazničnem času (25.12-28.12.1993).

Sinoptična situacija ob najboljšem delu poslabšanja.

Ciklonsko območje ob zalogi hladnega zraka v spodnjih plasteh s tranzicijo iznad osrednje Italije v smeri Jadranskega morja in Balkana. Na 850hPa dominantni severovzhodnik, spodaj je pa šlo za južne višinske vetrove na območju Slovenije. Takšna je bila tako tudi razporeditev snežnih padavin. Marsikje je padlo praktično v 24 urah med 40-60 cm snega po delu Slovenije, kar je seveda pošteno ekstremen dogodek.

500hPa.





850hPa.



2m.



Veter na 850hPa.



Padavine.







Maksimalna višina snega v (cm) ob koncu sneženja (25.12-28.12.1993) in skupna količina novozapadlega snega v 24 urah.

Ribnica na Pohorju: 66 cm (35 cm 24h)
Jeruzalem: 62 cm (43 cm 24h)
Lovrenc na Pohorju: 60 cm (40 cm 24h)
Ruše: 55 cm (50 cm 24h)
Turški vrh pri Zavrču: 55 cm (43 cm 24h)
Žusem: 54 cm (32 cm 24h)
Ormož: 53 cm (49 cm 24h)
Kočevje: 52 cm (39 cm 24h)
Kranjska Gora: 52 cm (42 cm 24h)
Šentilj v Slovenskih Goricah: 51 cm (50 cm 24h)
Mislinja: 51 cm (33 cm)
Zdenska vas: 51 cm (41 cm)
Gornja Radgona: 50 cm (45 cm)
Prigorica: 48 cm (40 cm)
Kadrenci: 47 cm (40 cm)
Maribor-Tabor: 45 cm (45 cm)
Žetale: 45 cm (35 cm)
Sinji vrh: 45 cm (38 cm)
Ptujska Gora: 45 cm (41 cm)
Predgrad: 44 cm (37 cm)
Kotlje: 41 cm (33 cm)
Veržej: 41 cm (35 cm)
Kozji vrh: 39 cm (37 cm)
Novo mesto: 35 cm (30 cm)
Lendava: 38 cm (33 cm)
Fram: 38 cm (34 cm)
Črešnjevec: 36 cm (35 cm)
Ptuj: 35 cm (32 cm)
Postojna: 35 cm (25 cm)
Logatec: 35 cm (25 cm)
Dvor: 34 cm (30 cm)
Šmartno pri Slovenj Gradcu: 34 cm (24 cm)
Dravograd: 34 cm (22 cm)
Polički vrh: 35 cm (32 cm)
Letališče-Maribor: 30 cm (27 cm)
Žiri: 29 cm (18 cm)
Gornji Grad: 29 cm (25 cm)
Vrhnika: 28 cm (22 cm)
Grm: 28 cm (25 cm)
Tomišelj: 27 cm (27 cm)
Podčetrtek: 27 cm (27 cm)
Želimlje: 27 cm (22 cm)
Celje: 25 cm (23 cm)
Brod v Podbočju: 25 cm (25 cm)
Velenje: 23 cm (16 cm)
Bohinjska Bistrica: 23 cm (11 cm)
Litija: 23 cm
Jesenice: 23 cm
Luče: 22 cm
Šentjur: 22 cm
Bizeljsko: 22 cm
Oplotnica: 22 cm
Laško: 20 cm
Moravče: 17 cm
Letališče-Brnik: 16 cm
Lesce: 16 cm
Škofja Loka: 16 cm
Mozirje: 15 cm
Ljubljana Bežigrad: 15 cm
Kranj: 14 cm
Črnomelj: 13 cm
Bled: 13 cm
Soča: 13 cm
Otok ob Kolpi: 10 cm
Ilirska Bistrica: 10 cm

[Ledeni]

Tudi tega se spomnim. Na predbožični dan v petek deževno, na božično noč in dopoldne sneg in zapadlo je 6 cm snega. Popoldne prehodna zjasnitev, nato pa nedeljski snežni metež z 30 cm novega snega. Rahlo je snežilo tudi še v ponedeljek 27.12.1993.

Zelo zanimiva situacija tudi 26.-27.12.1995, vredno pogledat.

[krispy123]

Izjemen dogodek z ledenim dežjem ob koncu januarja in začetku februarja 2014. In istočasno tudi pred tem marsikje obilnim sneženjem.

Prvi del poslabšanja vremena se je začel marsikje ob hladni fronti in Balkanskim ciklonom (24.1). Po zelo milem začetku zime je le prišla sprememba. V par urah je obrnilo v sneg ob prodoru hladnega zraka preko Dunajskih vrat, marsikje v vzhodni polovici Slovenije je zapadlo med 10-30 cm novega snega, v krajih izpostavljeni SV fenu pa so ostali skoraj zeleni.

500hPa.



Veter na 850hPa.



Temperatura na 850hPa.



Padavine.




V drugem delu poslabšanja pa je postajalo vse bolj mejno (30.1-3.2.2014). Ciklonsko območje se je gibalo jugozahodno od nas v smeri Genovskega zaliva. Višje so zapihali na 850hPa zmerni JV vetrovi, ki so prinašali toplejši zrak na klin hladnega zraka v spodnjih plasteh. Dominantna smer padavin je bila zaradi lege ciklona JZ-SV. Spodaj se je kot omenjeno nahajalo jezero ledenega zraka, marsikje v notranjosti je bilo pod nič stopinj celzija ob slabi prevetrenosti. Zato se je v nadaljevanju prav vse poklopilo za katastrofalen in zgodovinski žledolom na območju Slovenije, marsikje je padlo preko 20-30 mm v omenjeni obliki. V prvem delu tega poslabšanja še je povsod snežilo, a je potem kar hitro bila višinska advekcija toplega zraka preveč izrazita, tako je obrnilo iz snega v leden dež/dež. Le na območju SZ Slovenije (SZ-S od Kranja) proti ozki Zgornjesavski dolini so zdržali še nekaj dni kasneje v snegu in tudi deloma v severni Sloveniji. Tam je občasno močno snežilo in na določenih predelih recimo Bohinjske doline in prej omenjene doline je zapadlo skupno tudi blizu enega metra snega.

500hPa.



850hPa.





Veter na 850hPa.



2 m.



Padavine.





Maksimalna višina snega v (cm) ob koncu januarja in začetku februarja 2014.

Kranjska Gora: 98 cm
Bohinjska Češnjica: 96 cm
Bohinjska Bistrica: 94 cm
Podljubelj: 84 cm
Bled: 78 cm
Lesce: 66 cm
Ribnica na Pohorju: 63 cm
Železniki: 58 cm
Žiri: 43 cm
Vrhnika: 40 cm
Luče: 40 cm
Solčava: 38 cm
Kranj: 35 cm
Ruše: 35 cm
Mislinja: 35 cm
Predgrad: 35 cm
Kamniška Bistrica: 35 cm
Gomilsko: 34 cm
Prigorica: 32 cm
Škofja Loka: 32 cm
Zdenska vas: 31 cm
Žetale: 30 cm
Novo mesto: 30 cm
Kočevje: 30 cm
Oplotnica: 30 cm
Podsreda: 29 cm
Gornji Grad: 28 cm
Ptujska Gora: 28 cm
Šentilj v Slovenskih Goricah: 27 cm
Črnomelj-Dobliče: 27 cm
Črešnjevec: 27 cm
Cirkulane: 25 cm
Ljubljana-Šentvid: 25 cm
Ptuj: 23 cm
Slovenske Konjice: 23 cm
Trenta: 23 cm
Letališče-Brnik: 23 cm
Polički Vrh: 22 cm
Kotlje: 22 cm
Letališče-Maribor: 22 cm
Starše: 21 cm
Kobarid: 21 cm
Kozji vrh: 21 cm
Ljubljana-Bežigrad: 20 cm
Celje-Medlog: 20 cm
Dvor: 20 cm
Kadrenci: 20 cm
Šmartno pri Slovenj Gradcu: 20 cm
Grosuplje: 19 cm
Ivanjkovci: 19 cm
Laško: 19 cm
Postojna: 17 cm
Metlika: 17 cm
Fram: 16 cm
Dravograd: 15 cm
Vojnik: 15 cm
Murska Sobota: 14 cm
Mačkovci: 13 cm
Cankova: 12 cm
Veržej: 11 cm
Bizeljsko: 11 cm
Lendava: 10 cm
Moravče: 9 cm


Analiza dogodka:
http://www.zgs.si/fileadmin/zgs/main/img/Novice2014/Naravne_ujme2014.pdf

https://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/weather_events/sneg-zled-padavine_30jan-3feb2014.pdf


Če ima kdo kakšne fotografije od tega ekstremnega dogodka z žledom jih lahko doda. Jaz sem svoje žal izgubil.

[ŠTROMAR]

Žled Gradišče nad Pijavo Gorico 31. januuar 2014
















Žled Gradišče nad Pijavo Gorico 1. februar 2014














Žled Ljubljana Koseze 2. februar 2014


Žled Ljubljana Koseze 3. februar 2014






Žled Ljubljana Koseze 4. februar 2014






Žled Gradišče nad Pijavo Gorico 4. februar 2014




















Žled Ljubljana Koseze 5. februar 2014








Posledica žledu Rakov Škocjan - 20. februara 2014










Posledica žledu okolica Cerkniškega jezera - 20. februara 2014

[krispy123]

Mraz/sneženje v prvi polovici februarja 2012.

Po milem prvem delu zime je ob koncu januarja razpadel polarni vrtinec. Tako sta se sneg in mraz preselila tudi v južnejše geografske višine s polarno fronto. Slovenijo je preplavil leden kontinentalni zrak iznad SV-V smeri, naš burjan, marsikje je bilo tudi čez dan pod -5 °C, ponoči pa pod -10°C. Na višini 850hPa se je ohladilo vse do -20°C. Tisto zimo je tudi pomrznila Drava. Kar je vsekakor dogodek omembe vreden. Proti zadnji dekadi februarja je mraz popustil, sneg je pobralo.

Istočasno so nas to obdobje prehajale tudi vremenske motnje s ciklonskimi območji. Večina je šla preveč južno v smeri Balkana, a z izjemami. 4.2, 6.2 in 11.2-12.2.2012 so se nam ciklonska območja dovolj približala, da je marsikje občasno snežilo. Spodaj je vztrajal kar močan vzhodni-severovzhodni veter, višje pa je dominiral JV višinski tok. Zato je bil ponekod izražen orografski dvig, spet na drugi strani pa močan fenski učinek. Tam je kjer je bila fenizacija izrazita so izmerili le maksimalno do 5 cm suhega snega, večji del Slovenije pa je zabeležil med 10-25 cm debelo snežno odejo. Po nekoliko bolj ugodnih privetrnih delih je padlo nekoliko več med 25-40 cm, največ na skrajnem jugu, med 40-60 cm ob meji z Hrvaško.

500hPa.









850hPa.





2m (temperatura).



Padavine.










Maksimalna višina snega v (cm) zabeležena v obdobju med 4.2-13.2.2012

Predgrad: 58 cm
Sveti Duh na Ostrem Vrhu: 55 cm
Babno Polje: 49 cm
Ribnica na Pohorju: 47 cm
Sinji vrh: 43 cm
Vinji vrh: 40 cm
Brod v Podbočju: 40 cm
Črešnjevec: 39 cm
Podsreda: 38 cm
Cirkulane: 37 cm
Novo mesto: 37 cm
Prigorica: 36 cm
Metlika: 36 cm
Zdenska vas: 35 cm
Kočevje: 35 cm
Ruše: 34 cm
Žetale: 34 cm
Fram: 32 cm
Fužina: 32 cm
Maribor-Radvanje: 30 cm
Kotlje: 30 cm
Bizeljsko: 30 cm
Sevnica: 28 cm
Mislinja: 28 cm
Semič: 28 cm
Kadrenci: 27 cm
Gomilsko: 27 cm
Kranjska Gora: 27 cm
Grosuplje: 26 cm
Maribor-Tabor: 25 cm
Šentjur: 25 cm
Podčetrtek: 25 cm
Laško: 25 cm
Starše: 24 cm
Dravograd: 24 cm
Gorenje Blato: 23 cm
Kozji vrh: 23 cm
Škofja Loka: 23 cm
Šentilj v Slovenskih Goricah: 21 cm
Oplotnica: 21 cm
Ptuj: 20 cm
Vojnik: 20 cm
Podgorje (Apaška dolina): 20 cm
Slovenske Konjice: 20 cm
Celje-Medlog: 20 cm
Logatec: 20 cm
Veržej: 20 cm
Želimlje: 19 cm
Letališče-Maribor: 18 cm
Ivanjkovci: 18 cm
Žiri: 17 cm
Letališče-Brnik: 16 cm
Murska Sobota: 14 cm
Gornji Grad: 14 cm
Kobilje: 14 cm
Cankova: 13 cm
Kranj: 13 cm
Šmartno pri Slovenj Gradcu: 13 cm
Kamniška Bistrica: 12 cm
Vrhnika: 10 cm
Lendava: 9 cm
Bled: 6 cm
Luče: 6 cm
Moravče: 5 cm
Ljubljana-Bežigrad: 5 cm
Domžale: 5 cm
Bohinjska Bistrica: 3 cm
Breg: 2 cm

[krispy123]

Situacija ob famoznem klinu hladnega zraka 8.1-9.1.2010. Ta event je marsikje v SZ-S in delu osrednje Slovenije, Dinarske pregrade prinesel zelo obilno sneženje. V dobrih 12 urah je padlo na omenjenih predelih med 20-40 cm novozapadlega snega. Na tisti dan se spomnim, da sem se vračal iz osnovne šole in je močno snežilo praktično ob skoraj oranžnih odbojih. A meja je bila že dobrih 10 km vzhodno, južno od nas, ta meja je proti večeru ob prihodu tople advekcije postajala vse ožja. A je ostalo še večinoma v snegu skoraj do konca glavnine padavin.

Naredil sem še en prikaz "klina" hladnega zraka ob topli advekciji iz juga na tisti dan. Znotraj črne cone je padla glavnina padavin v snegu, znotraj oranžne pa le v prvem delu. Vzhodno pa je večinoma deževalo. Marsikje je bila že pred tem dogodkom snežna odeja.

Skupna kumulativa snega v cm (8.1-9.1.2010).



Glede tega klina hladnega zraka je spodaj razlaga od Roberta Sitarja (Ciklon).

V bistvu gre za motenje zračnih tokov, ki jih s trenjem povzroča dvignjen teren (te motnje, upočasnitev vetrov se ponavadi poznajo nekaj sto metrov nad površino - ugotovljeno z raziskavami, enako kot morje/otok).
Pri tej situaciji bo šlo za veter, ki bo pihal vzdolžno (vzporedno)z relativno dolgo slemenitvijo Dinarskega gorovja. Nad tem bo veter nekaj 100 m višje zaradi trenja in razgibanega terena izgubljal na moči in s tem bo pritok tople zračne mase upočasnjen (se vidi tudi na karti - oslabljena jakost vetra). Da pa se bo klin hladnega/mrzlega zraka ravno v tej smeri in se na tem področju tudi obdržal (po Aladinu) pa bo ravno tako kriv za to višji teren na tem območju Slovenije pri katerem ne bo dovolj globokih spuščanj in s tem adiabatnega segrevanja (+1°C/100m), saj v tem delu Slovenije ni kakšnih globjih in obsežnih nižin.


Sinoptična situacija.

500hPa.





850hPa.





Višinske tokovnice.



2m.



Padavine.






Maksimalna višina snega v (cm) zabeležena v obdobju med 8.1-9.1.2010..

Ljubljana-Šentvid: 57 cm
Luče: 47 cm
Gornji Grad: 47 cm
Logatec: 47 cm
Kamniška Bistrica: 44 cm
Prigorica: 44 cm
Ljubljana-Bežigrad: 44 cm
Grosuplje: 43 cm
Škofja Loka: 43 cm
Domžale: 42 cm
Ribnica na Pohorju: 40 cm
Letališče-Brnik: 40 cm
Kranj: 39 cm
Vrhnika. 37 cm
Žiri: 37 cm
Bohinjska Bistrica: 37 cm
Sveti Duh na Ostrem Vrhu: 36 cm
Kotlje: 36 cm
Šmartno pri Slovenj Gradcu: 35 cm
Tržič: 34 cm
Mislinja: 34 cm
Velenje: 34 cm
Gomilsko: 33 cm
Ruše: 32 cm
Kočevje: 31 cm
Grm: 30 cm
Sevno: 30 cm
Moravče: 30 cm
Lesce: 29 cm
Malkovec: 26 cn
Sinji vrh: 25 cm
Vinji Vrh: 25 cm
Maribor-Radvanje: 24 cm
Dravograd: 24 cm
Kozji vrh: 24 cm
Žusem: 24 cm
Oplotnica: 23 cm
Novo mesto: 23 cm
Šentjur: 23 cm
Žetale: 22 cm
Črnomelj: 22 cm
Laško: 21 cm
Podčetrtek: 21 cm
Vojnik: 20 cm
Dvor: 20 cm
Slovenske Konjice: 19 cm
Ptujska Gora: 19 cm
Mozirje: 18 cm
Polički Vrh: 18 cm
Črešnjevec: 18 cm
Celje-Medlog: 18 cm
Bizeljsko: 18 cm
Sevnica: 17 cm
Maribor-Tabor: 16 cm
Postojna: 16 cm
Letališče-Maribor: 15 cm
Brdo v Podbočju: 15 cm
Šentilj v Slovenskih Goricah: 14 cm
Starše: 14 cm
Metlika: 13 cm
Veržej: 11 cm
Ptuj: 10 cm
Martinje: 10 cm
Ivanjkovci: 10 cm
Lendava: 8 cm

[krispy123]

Maksimalna izmerjena višina snežne odeje na območju Slovenije v obdobju med 2016-2023. Malo za zanimivost.  



In če gremo v obdobje, ko so bile še boljše zime (2005-2013), isto maksimalna višina.

[krispy123]

Pripravil sem grafe števila dni s snežno odejo po nakaterih lokacijah/postajah v obdobju med 2012-2023 (11 let). Vzel sem nadmorske višine med 200-400 m.n.v, dve pa sta nad 400 m.n.v (Slovenj Gradec in Logatec).

[krispy123]

Maksimalna višina snega po nižinskem/dolinskem svetu Slovenije (180-550 m.n.v) v tem stoletju (2000-2023).

Bohinjska Bistrica (507 m): 131 cm
Predgrad (375 m): 122 cm
Prigorica (484 m): 118 cm
Kočevje (467 m): 113 cm
Lovrenc na Pohorju (420 m): 110 cm
Ruše (303 m): 103 cm
Železniki (476 m): 95 cm
Sinji vrh (365 m): 92 cm
Logatec (485 m): 90 cm
Zbelovska Gora (275 m): 83 cm
Žetale (342 m): 80 cm
Črnomelj (157 m): 80 cm
Želimlje (309 m): 80 cm
Bled (482 m): 78 cm
Žiri (498 m): 78 cm
Kotlje (450 m): 78 cm
Luče (513 m): 77 cm
Grosuplje (350 m): 76 cm
Vrhnika (326 m): 75 cm
Škofja Loka (350 m): 75 cm
Grm (330 m): 72 cm
Fužina (243 m): 72 cm
Dvor (209 m): 70 cm
Novo mesto (220 m): 65 cm
Gornji Grad (430 m): 64 cm
Letališče-Brnik (364 m): 63 cm
Brod v Podbočju (150 m): 60 cm
Metlika (152 m): 60 cm
Ptujska Gora (319 m): 59 cm
Kozji vrh (332 m): 58 cm
Kranj (394 m): 57 cm
Tržič (526 m): 57 cm
Šentilj v Slovenskih Goricah (306 m): 56 cm
Polički Vrh (280 m): 55 cm
Postojna (533 m): 55 cm
Šmartno pri Slovenj Gradcu (444 m): 55 cm
Ljubljana-Bežigrad (293 m): 53 cm
Podsreda (245 m): 53 cm
Ptuj (240 m): 51 cm
Cirkulane (233 m): 50 cm
Fram (320 m): 50 cm
Gomilsko (294 m): 50 cm
Maribor-Tabor (275 m): 48 cm
Podčetrtek (254 m): 48 cm
Starše (238 m): 48 cm
Kadrenci (302 m): 47 cm
Moravče (381 m): 47 cm
Črešnjevec (294 m): 47 cm
Celje-Medlog (242 m): 46 cm
Murska Sobota (187 m): 46 cm
Šentjur (266 m): 45 cm
Martinje (380 m): 43 cm
Podgorje (230 m)-Apaška dolina: 43 cm
Domžale (295 m): 43 cm
Kobilje (185 m): 42 cm
Laško (221 m): 41 cm
Dravograd (384 m): 40 cm
Oplotnica (477 m): 40 cm
Lendava (190 m): 40 cm
Slovenske Konjice (330 m): 40 cm
Zgornje Loke pri Blagovici (394 m): 39 cm
Vojnik (273 m): 38 cm
Letališče-Maribor (264 m): 37 cm

Še malce analize po nadmorskih višinah, da še je bolj vse skupaj nazorno prikazano. Iskal sem prestolnico, kar se tiče maksimalne višine snežne tega stoletja.

Top 5 krajev z najvišjim maksimumom snežne odeje (180-300 m.n.v.)

Črnomelj (157 m)-(Bela Krajina-JV Slovenija): 80 cm
Fužina (243 m)-(Dolenjska): 72 cm
Dvor (209 m)-(Dolenjska): 70 cm
Novo mesto (220 m)-(Novomeška kotlina na Dolenjskem): 65 cm
Brod v Podbočju (150 m)-(rob Gorjancev): 60 cm

300-400 m.n.v.

Predgrad (375 m)-(Poljanska dolina-Dinarski svet): 122 cm
Ruše (303 m)-(Spodnja Dravska dolina): 103 cm
Sinji vrh (365 m)-(Bela Krajina): 92 cm
Žetale (342 m)-(zahodni rob Haloz): 80 cm
Želimlje (309 m)-(Osrednja Slovenija): 80 cm

400-550 m.n.v.

Bohinjska Bistrica (507 m)-(Bohinjska dolina na Gorenjskem): 131 cm
Prigorica (484 m)-(Dinarski svet): 118 cm
Kočevje (467 m)-(Dinarski svet): 113 cm
Lovrenc na Pohorju (420 m)-(Lovrenško podolje na S strani Pohorja): 110 cm
Železniki (476 m)-(Gorenjska): 95 cm

Top 5 krajev z najnižjim maksimumom snežne odeje (180-300 m.n.v.)

Letališče-Maribor (264 m)-(Dravsko polje): 37 cm
Vojnik (273 m)-(SV del Celjske kotline): 38 cm
Lendava (190 m)-(Panonska nižina v Prekmurju): 40 cm
Laško (221 m)-(spodnja Savinjska dolina): 41 cm
Kobilje (185 m)-(Panonska nižina v Prekmurju): 42 cm

300-400 m.n.v.

Zgornje Loke pri Blagovici (394 m)-(SV del Ljubljanske kotline): 39 cm
Slovenske Konjice (330 m)-(Dravinjska dolina na JZ strani Pohorja): 40 cm
Dravograd (384 m)-(Zgornja Dravska dolina na Koroškem): 40 cm
Martinje (380 m)-(Goričko v Prekmurju): 43 cm
Moravče (381 m)-(SV del Ljubljanske kotline): 47 cm

400-550 m.n.v.

Oplotnica (477 m)-(J del Pohorja): 40 cm
Šmartno pri Slovenj Gradcu (444 m)-(Slovenjgraška kotlina na Koroškem): 55 cm
Postojna (533 m)-(Del Dinarskega sveta-Notranjska): 55 cm

Pri zadnji analizi sem vzel le top 3, zaradi premalo podatkov za primerjavo.

Večina podatkov je vzeta iz ARSO arhiva, možna so odstopanja. Obstajajo seveda še vmesne mikrolokacije, kjer ni prisotnih vremenskih postaj. A v teh 24 letih mislim, da se vidi kar dobro kateri kraji imajo res izjemne maksimume, kot se vsi pogoji izpolnijo. In istočasno lahko vidimo, kateri so najbolj izpostavljeni fenizaciji ob različnih vetrovih ali pa preprosto preveč oddaljenih od "orografskih" pregrad.