Povezava do podobne teme (Dobri stari zimski časi):
http://forum.zevs.si/index.php?topic=1893.0Zima je zaenkrat taka, kot je: Veliko snega v gorah, zelo solidno v sredogorju ter nekaj koreografije po nižinah. S konstantno pestrim dogajanjem, nič monotonije ter temperaturno v skladu s pričakovanji. Vsekakor je potenciala bilo še za nekaj več, vendar žal so zime v "2000h" tisto stopinjo pretople, da bi lahko osrečile vse.
Glede na to, da smo bili v zadnjem desetletju deležni veliko zim, katere so štartale z marjeticami na Krvavcu ter tri tedensko meglo v Ljubljani, ali pa z nabijanjem JZ-ja ter dežjem na Voglu...je to letos precej boljša verzija. Dejstvo pa je, da je celodnevno deževje ob mrzlih +2 stopinjah zelo iritajoče. Cool
Za vse ljubitelje snega...naj velja preprosto pravilo, kar se tiče sneženja po (večjem delu) Sloveniji.
1.) ENS-i morajo biti krepko v negativi in imeti tendenco rasti ob poslabšanju s padavinami, katere prihajajo z nastankom in približevanjem genovskega ciklona. To je edini tip sneženja, katero lahko zajame obsežna nižinska območja v državi, katero je "ziherca" in kjer je možnost za dež manjša, kot za sneg. Vsaj v začetni ter srednji fazi poslabšanja.
FAZA1-Dotok hladnega zraka ter vzpostavitev jezera hladnega zraka
Glavni predpogoj v tem delu Evrope za sneg niso padavine, teh je zaradi bližine Mediterana dovolj, ampak dotok hladnega zraka. Če želimo resno zimo, moramo imet dovolj obsežno jezero negativnih temperatur vzhodno od nas. Ob vzpostavitvi AC-ja v zahodni Evropi, dvigu le-tega proti VB-Skandinaviji, se aktivira koridor SV vetrov, kateri nato poskrbi za dotok hladnega, vsaj delno kontinentaliziranega zraka (bolj kot je zrak celinski, večjo "kvaliteto-potencial" ima za sneg kot predpogoj) iz Panonske nižine-Uralov.
To je faza 1: Vzpostavitev jezera hladnega zraka, ko se nad naše kraje spusti zima v smislu temperature: Ledena ploskev 0-1800m višine, zamrznjena tla, negativna rosišča. Trije zelo pomembni faktorji, kateri izjemno vplivajo na razvoj "zime" pri nas.
FAZA2-Ciklogeneza
Ko je faza 1 končana, pride do faze2, kjer potrebujemo padavine. Geografija Slovenije je malce nerodna glede tega, saj prihaja zaradi orografskih pregrad na severu ob nizkih legah ciklonov do fenizacije/sušenja padavin ob aktivaciji SV vetrov. Zato potrebujemo JZ vetrove, le-ti pa nastanejo ob ciklogenezah iz zahoda, katere so ravno dovolj visoke in globoke: Ciklona sta dva:
a) Genovski: Globlji, bolj organiziran, lepše razporejene padavine, manjši metež (nižja frekvenca mm/h) in dlje trajajoče sneženje, lahko tudi dva dni ali več v izjemnih primerih.
b.) Beneški: Plitek, slabše organiziran, slabše razporejene padavine, obilni meteži lokalno (Kvarnerski dimnik) in kratko, ampak potencialno zelo obilno sneženje. Le-ta hitro pobegne proti jugu.
Ko na razvito jezero hladnega zraka dobimo eno izmed ciklogenez, v začetnem delu poslabšanja štarta "prava zima". Prihaja do sneženja, istočasno pa JZ vetrovi izpodrivajo in spodjedajo negativne vrednosti na 850hPa. Bolj kot je močan JZ, več je padavin (obilnejše sneženje) v tej fazi in hitreje prihaja do spodjedanja jezera. Pri tem moramo upoštevati svojo mikrolokacijo. Pravilo: Bolj kot je kraj zaščiten z reliefom na J/JZ, počasnejše je spodjedanje in dlje traja sneženje. Pri nas sta, poleg lokalnih mikrolokacij, zgolj 2 taka območja: Del Koroške (slabša "lokacija"-dlje od morja,manj padavin) in skrajni Alpski SZ Slovenije (idealna lega zaradi močnih J vetrov-orografske padavine).
Drugi del poslabšanja prinaša mejno situacijo. To je situacija, katera prinaša Sloveniji najobilnejša, legendarna sneženja, ali pa nič. Gre za neke vrste ruleto, kjer gre kockar na "all-in" situacijo. Vremensko gledano je to takrat, ko je ničta izoterma na 850hPa (svetlo modra barva meteociel) na meji SLO-HRV. Bližje kot je mejna črta 0/850hPa, bolj je situacija na limitu in (večinoma) močnejše so padavine, saj se ciklon približuje. Dlje kot uspe izoterma 0 ostati južneje, več časa traja močno sneženje.
Faza3-Obdobje po sneženju
Faza 3: Zaključek sneženja. Izoterma 0 sili severno. Ko enkrat "izpodje" jezero hladnega zraka, je fertik. Tukaj nikoli ne gledamo zgolj temperature na 2m, temveč celotno vertikalo. Največkrat je najbolj "ogroženo" območje med 700-1000m, kjer nas "prepiha". Takrat je najboljše, da prepiha celotno ploskev, saj v primeru trdovratne inverzije v najnižjih plasteh lahko prihaja do hudih žledolomov.
Ko je enkrat jezero hladnega zraka uničeno, je potreben nov dotok negativnih vrednosti, da se ponovno vzpostavi vertikala.
Po takem sneženju je za večji del Slovenije za zimsko idilo potrebna stabilnost in močan AC, s prevladujočimi šibkimi SV-V vetrovi in negativnimi vrednostmi na 850hPa. Le tako lahko ohranimo snežno odejo v večini države. Seveda so dodatna sneženja zelo mikavna, a pozor, gre za "kocko": Tako, kot lahko ponovimo obilno sneženje, tako se lahko zgodi prodor doline zahodno, aktivacija JZ-ja, dvig ničte izoterme na 2500m in adijo pol metra snega v 3 dneh.
Zato tukaj, vsaj zame, od vedno velja pravilo "manj je več". Raje imam 20cm snega in 3 tedne inverzij-hladnega stabilnega vremena, kot pa 3 potencialne situacije. Ker pač smo v eri GW in ponavadi gre to na slabše..
Za rekordno nizke vrednosti so pomembne naslednje spremenljivke:
SKY-VIEW factor: Širina obzorja doline. Bolj kot je dolina odprta, širša, nižji so potencialni minimumi.
Vlažnost zraka: Nižja kot je, nižji so minimumi.
Brezvetrje: Vsaka sapica lahko moti spust temperature. Idealni pogoji je ob brezvetrju
Nadmorska višina: Višje kot leži lokacija, nižji so potencialni minimumi
Oblika terena: Kotline in doline so idealne lokacije. Pri tem upoštevamo dejstvo, da je najhladnejši del le-teh na najnižjem delu, saj je hladen zrak tam steka. Zanimivost: Na Babnem Polju meteorološka postaja ne leži na skrajnem dnu doline. V kolikor bi, bi sami rekordi bili še precej nižji.
Jasno vreme: Bolj kot je noč jasna, hitrejše prihaja do hlajenja.
SPECIFIKE
Še par pomembnih zadev, "cak", katere delajo razliko:
Rosišča. Zelo pomemben dejavnik. Nižja kot so, bolj se ohrani struktura snežinke in "lažje" kvalitetno sneži.
Lokalni vetrovi: Nekatera območja aktivirajo ob SV vetrovih lokalno fenizacijo. Takrat suh veter "suši padavine" še preden le-te pridejo do tal. Največkrat tukaj uporabimo pravilo: Če je poslabšanje prevladujoče s SV-strani, je bolje imeti le-to lego odprto (Prekmurje,Štajerska...), če je poslabšanje iz JZ (genovec) pa gorski reliefi na SV aktivirajo orografski višek padavin, kar pomeni, da se JZ vetrovi zabijajo v grebene ter tako prinašajo še obilnejše padavine.
Temperatura tal: Ni glavni dejavnik, ampak vpliva na atmosfero. Nižja kot je T tal, lažja je akumulacija in manj "dela gre v nič". Zagotovo po 5h sneženja ni isto, ali imamo na tleh 16 ali pa zgolj 10cm.
Radar: Ko začne poslabšanje, +-12h, so modeli načeloma irelevantni, saj je potrebno spremljati "live sliko" preko radarja in satelita. Gledati, ali nastajajo cikloni tam, kjer so jih karte napovedale, ali prihaja do odstopanj, viška padavin-hitrejše poti itd. Tako si lahko z malo izkušnjami hitro naredimo sami neko sliko, glede na svojo mikrolokacijo.
Tipologija zraka: Kontinentalni zrak je tanek, suh in idealen za "podlago". Bolj kot je zrak celinski, bolj kvalitetno je jezero hladnega zraka. Ni vsaka -5/850hPa enaka.
Jakost padavin: Pomembna zadeva ob mejnih situacijah. Če je jakost padavin dovolj močna, prihaja do vertikalnega preseka z "identično" temperaturo, recimo 0 celzijusa, in zato lahko sneži, saj se hladni zrak spušča po vertikali navzdol ob močnih padavinah, ravno tako pa je ob blagih padavinah glavnina hladnega zraka v višinah, na tleh zato dobimo dež.
Imamo tudi sneženja po prodorih. Tukaj gre za klasično situacijo, ko imamo toplo vreme, nato pa pride do hitre spremembe ob prodoru doline arktičnega zraka. Gre za hitrejša, neorganizirana poslabšanja, katera pogosto presenečajo v zaključku zim oziroma spomladi. Slovenija je odprta na SV, zato je dotok hladnega zraka hiter in se temperatura v teh primerih lahko hitro spusti na vrednosti, primerne za sneženje. Trik je tukaj, kako dobiti istočasno v nižjih plasteh dotok SV zraka za hlajenje, visoko pa JZ za padavine. V kolikor uspe sočasno ohladiti ob še vedno aktivni ciklogenezi v Jadranu (Beneški ciklon) lahko dobimo močno, kratkotrajno sneženje. Taki tipi snega so pogostejši na začetku in koncu zime.
Specifika: Skrajni Alpski SZ je zgodba zase. Zaradi kombinacije treh različnih faktorjev:
-Nadmorska višina
-Bližina morja
-Relief na J strani
Ima to območje skorajda idealne pogoje za sneg. V nasprotju z večino Slovenije, kateri "bolj paše" zmerno sneženje ob blagem premiku ciklogeneze zahodno, je za to območje, v primeru prej kvalitetnega jezera hladnega zraka, idealna močna dolina zahodno in tipično "atlantsko vreme" povsod od Jesenic proti JV. Takrat namreč štartajo močni JZ vetrovi, kateri prinašajo obilo padavin,visoki grebeni Julijcev pa preprečujejo razbitje jezera hladnega zraka. Zato prihaja do obilnih snežnih padavin in situacij, ko celotna Slovenija lahko kopna, v Kranjski Gori pa imajo 90cm snega.
JV Slovenije pa izkorišča obratno situacijo. Ko gre dolina preveč vzhodno, se ciklogeneza pojavi precej južneje. To aktivira SV vetrove, kateri sušijo padavine na južnih straneh Alp, istočasno pa se obilne padavine pojavljajo južno od nas. Severni rep ciklona zato večkrat oplazi zgolj J/JV Slovenije, kjer nato tam močno sneži, medtem ko so severno od LJ Barja marsikdaj kraji kopni.
Gre pač za specifiko lege v zavetrju Alp.
Avtor: @Gummi, dne: 05. december 2021, 18:01:10
Vir:
http://forum.zevs.si/index.php?topic=7158.msg360667#msg360667Razlike v sneženju so tokrat ogromne.
Kakemu tujcu bi bilo povsem nemogoče razložiti, da je možno kaj takega.
V Šentjurju včeraj zvečer kot v Kranjski gori: Sneženje na gosto, 10cm novega snega, vse belo od najmanjše vejice itd. Zgolj 10km naprej pa oktobrska panorama.
Na srečo tukaj globalno segrevanje nima veze ampak je žal še ena variabilna zadeva-orientiranost terena.
Sneženje si lahko predstavljate kot stolpec med točko A in B. A je na vrhu, izhodiščna, B je pri tleh. To je lahko 0 ali 1500m, odvisno ali smo v Simonovem zalivu ali na Rogli.
Če želimo, da sneži, morajo biti pogoji v celotnem stolpcu za to ugodni: V realnosti je to med 0 in 1700m cca. To pomeni, da mora CELOTNA plast imeti ugodne pogoje za formacijo in vzdrževanje strukture snežinke.
Čim ena izmed plasti "poči", je škoda nepopravljiva do prihoda "majstra" (novega hladnega zraka), kateri ponovno vzpostavi stolpec.
Včeraj je ponekod noro snežilo, drugje pa deževalo. Razlog je fenizacija. Ne, fenizacija ni samo sušenje padavin ampak žal tudi razbitje stolpca (jezera) hladnega zraka v eni izmed plasti med A in B.
Ko se veter spušča s pobočja, se ob tem ogreva in pritaka v jezero hladnega zraka. Glede na višino reliefa nato izpodjeda stolpec v neki nadmorski višini. Včeraj je to bilo med 0 in 600m. Zgodi se to, da imamo v višinah še vedno pogoje za sneg (negativo na 850hPa), na tleh prav tako (okoli 0-2 stopinj), a se vmes pojavi pozitivna plast, katera stali snežinko ob prihodu le-te v toplo cono. Od 1500 do 600m je cela, nato se med 300-600m stali in po nižinah pada kot "hladen" dež.
Včeraj se je zgodilo ravno tole. Imeli smo povsod jezero hladnega zraka, a se je ob rotaciji ciklona zrak v srednje-visokih plasteh začel segrevati, obenem pa se je aktiviral SV veter, kateri je bil v osnovi hladen z "negativnimi" vrednostmi na 850hPa. Ta je ob narivanju pri naletu v orografsko oviro sprožal močne orografske padavine,obenem pa nadaljeval svojo pot proti JZ. Ko je prečkal relief, se je ob spuščanju ogreval in tako razbijal del stolpca hladnega zraka.
Ko je ta stolpec razbit, je potrebna "obnova". Ponekod smo jo dobili, saj je recimo v Celjski kotlini prišlo do aktivacije JZ vetrov, kateri so tokrat izjemoma bli hladni zaradi lokacije ciklona in ohlajenosti področja. Črpali smo hladen zrak z juga Slovenije in ponovno vzpostavili jezero hladnega zraka. Zato je pričelo spet snežiti, intenziteta padavin pa je poskrbela, da se je hladen zrak iz višin zlival po stolpcu navzdol in povzročil sneženje.
Kjer pa se je nadaljeval SV veter, se je ozračje segrevalo in pogojev za sneg ni bilo več. Ravno tako je bil stolpec razbit tam, kjer je začetnemu SV vetru sledilo brezvetrje oz. blagi SZ/Z vetrovi.
Malodane vsak kraj, kateri je imel v razdalji par Km na SV strani reliefno obliko nad 800m, je dobil tako ali drugačno otoplitev-fenizacijo. Že pri nas je Boč na polno "feniziral" Podplat in Rogaško, kjer je snega bilo za vzorec. To je žal (ali pa na srečo določenih drugih krajev) specifika življenja pod gorami. Če piha JZ, se padavine v LJ, CE, KR, SG krepijo. Če piha SV, se manjšajo.
Poglejmo primer Velenja. Po vsem izgleda fantastičen kraj za sneženje: Na zelo solidni nadmorski višini, obdan z gorami, precej na SV a še vedno dovolj blizu morja in viru padavin itd.
A vendar ima zelo nizko snežno kumulativo. Zakaj? Ker trpi obe glavni konfiguraciji:
Ko gre za JZ tipologijo vremena, nima na JZ strani resnega reliefa, ki bi zadrževal jezero hladnega zraka, kot ga imajo recimo Žiri, Bohinj, Lesce ali Slovenj Gradec, izmed krajev s podobno nadm višino. Zato precej hitreje popusti sneženje kot drugje. Istočasno,ima na SV gore, katere se ob situacijah kot je včerajšnja obnašajo "fenizacijsko" in tako sušijo padavine.
Zato ima recimo ena Vinica, kljub 300m razlike v višini, skorajda duplo snežno kumulativo v letu.
Potrebno je spoznati svoj kraj in ga umestiti v eno izmed teh dveh generalnih konfiguracij, katere predstavljajo 95% padavinskih dogodkov pozimi. Če ste v zaprti kotanji, obdani z visokimi gorami, sploh na J, JZ, potem je veliko boljša situacija za sneg Genovec in padavine z zahoda z narivanjem toplega zraka čez Dinarsko pregrado. Če ste na odprtem območju, ali pa obdani z gorami, a so na SV le-te vsaj 10-15km od vas, potem lahko s SV konfiguracijo dobite veliko snega. Bližje kot ste reliefu, več ali manj bo padavin, glede na smer vetra.
Kamnik ob resnem JZ + jezeru lahko dobi 35cm snega. Ob SV je prvi, kateri se "posuši in ogreje".
Pestrost Slovenije je izjemna.
"Zadnje poslabšanje je prineslo ogromne razlike v količini snega. Glavni razlog je bil nekoliko neobičajna pozicija ciklona in severovzhodni veter, ki se je obnašal kot fen. Če živite v kraju, ki ima na svoji severovzhodni strani vzpetino se bo ta, ko se bo spuščal iz pobočja proti vam na hladnejši zrak, ki je bil prisoten spodaj segreval in sušil padavine. Zato so kraji kot so Kamnik, Vodice, Lesce, Velenje, Rogaška Slatina, Slovenj Gradec, Krško, stalno dobivali otoplitev in v teh krajih je večinoma deževalo."
Vir: https://www.zurnal24.si/slovenija/srednjerocna-napoved-slovenija-se-o-znasca-v-padavinski-luknji-400457 
Vreme