naslednje »

[krispy123]

Odpiram novo tematiko, v katerem se naj debatira omenjena topoklima Slovenije na splošno. Torej o temperaturnih spremembah na kratkih razdaljah in vetrovnimi pogoji na določenih lokacijah na razgibanem reliefu.


Bom kar začel s trenutno situacijo.
Malo razmišljam zakaj kje hitreje prebije megleno pokrovko kot drugod. Jaz mislim, da je to povezano z lokalno termiko.

Torej v mesecih, ko je šibko sonce ne more sonce narediti te koristi, da bi se ta razkrojila.
Nekako višje po vertikali v hribih recimo na 1000 m je seveda ob obsežnem anticiklonu nižja vlaga kot nižje v dolini. Že v osnovi, torej zdaj višje je zrak suh recimo z 50% vlage in dobro prevetrenostjo. Tale veter lahko potem s efektom kasneje pronica tudi nižje,  zrak se ob anticiklonu v pravi smeri urnega kazalca seseda/spušča. In zato lahko v bližini gor/hribov dopusti vsaj delno tranzicijo tega zraka iz hribovitega sveta tudi nižje. In tako prebije nizko oblačnost ali pa ta sploh ne nastane. Istočasno stran od hribovitega sveta, nad obsežnimi kotlinami, nižinami te pomoči ali efekta ni in nizka oblačnost ali megla ostane precej dlje. Tako si jaz to predstavljam.








Istočasno če gledam Ljubljanska, Celjska kotlina ter hkrati Dravsko polje imajo nekaj podobnosti. Torej Ljubljanska kotlina je široka, prehaja v ožjo Savsko, naprej od Kranja oziroma še višje. Hkrati se nadmorska višina viša, tam recimo je bariera brez megle. Isto Celjska kotlina vzhodni rob je navadno zelo meglen, ker je najnižji in najbolj širok del, nato proti Letušu, Mozirju kotlina gre v ožjo zgornjo Savinjsko dolino. Tako zrak steka navzdol in ni megla tako pogosta . Isto velja za spodnjo Dravsko polje od Ormoža do MB letališča, ki je najbolj široki del, torej prehaja v nekoliki ožji del in bližje hribom proti SZ-Z strani v zaprto Dravsko dolino. Skratka vse tri lokacije imajo eno podobnost, prehodnost kotline v "ožjo dolino" , kjer je spremenjena dinamika.

Današnja satelitska slika je kot iz učbenika.

Posnetek narejen okoli 11.00 ure danes dopoldan. Nizka oblačnost je omejena na večji del nižinskega sveta z izjemami seveda, torej določenih prevetrenih ozkih alpskih, predalpskih dolinah in Primorsko. Koroška ima tudi specialno mikroklimo z efektom iznad Celovške kotline in slabšo prevetrenostjo.







Posnetek okoli 13.00h. Lepo se vidi kako je uspelo prebiti nizko oblačnost tudi v zahodnem robu Celjske kotline in SZ-S roba Dravskega polja zaradi zgoraj omenjenih vplivov/dejavnikov.











Skratka tudi ob anticiklonalnem in stabilnem vremenu se najdejo zanimive stvari za spremljat. Samo, če veš kaj iščeš seveda.
 

[krispy123]

V višinah nad anticikloni je vzhodni del grebena planetarnih valov in pri nas prevladujejo severozahodni višinski vetrovi. Posebnost anticiklonov je, da se zaradi trenja pri tleh poleg kroženja zrak po malo tudi razteka. Na njegovo mesto pa se z višin prav počasi spušča višinski zrak, sicer bi zraka spodaj zmanjkalo, pritisk bi padel in anticiklon bi odmrl. Spuščajoči se zrak se zaradi stiskanja ogreva in stabilizira. Če je bilo v spuščajočem se zraku še kaj oblakov, ti v ogreti zrak izhlapijo in nebo se zjasni. Zato ob anticiklonih prevladuje lepo vreme.

Pozimi je v gorah ob anticiklonih navadno res lepo vreme in razmeroma toplo vreme. Kaj pa malo nižje v dolinah in kotlinah? Kakor kje: jasno anticiklonalno in razmeroma mirno vreme omogoča močno sevanje in ohlajanje tal. Ob nagnjenih pobočjih se ponoči od tal ohlajeni zrak počasi spušča navzdol in polni doline in kotline s hladnim zrakom, prejšnji toplejši pa je odrinjen nadenj. Tako na prehodu iz spodnjega hladnega v zgornji toplejši zrak navzgor temperatura narašča in imamo tako imenovano dvignjeno temperaturno inverzijo.

Kaj pa sploh je temperaturna inverzija?

To je zelo stabilna plast, ki preprečuje navpično mešanje zraka. Nastane dokaj zaprto jezero hladnega zraka, ki pozimi navadno traja več dni. Če se kotlinski zrak nadalje ohladi pod rosišče, se zapolni z meglo. Onesnaževalci na tleh pa mu dodajo razne primesi in nastane megleno jezero vlažnega in onesnaženega zraka. Nad njih je razmeroma toplo, sončno, suho in prijetno vreme.

Megleno morje v smeri obširnih nižin od reki Muri in robu Slovenskih Goric.




Do katere višine navadno segajo kotlinska jezera hladnega zraka?

Kotlinska jezera hladnega zraka segajo v večini do tiste višine, kjer je kotlina do okrog ene tretjine odprta oziroma da je počasni dotok zraka v kotlino enak odtekanju. Tako je prevladujoča debelina jezera hladnega zraka v Ljubljanski kotlini okrog 25 m (do sedla Šmarne gore), v Celjski kotlini, ki je proti vzhodu močno odprta, pa le okrog 120 m.

Inverzije, ki zgoraj zapirajo kotlinski zrak, so lahko precej močne oziroma izrazite. Poleti ob kratkih nočeh pa to ne drži več, saj kmalu po sončnem vzhodu to inverzijo premeša in razkroji sončno obsevanje. Pozimi, ko so noči dolge in je sončno obsevanje šibko, megla pa ga še odbija, so potrebni za razkroj meglenih jezer v kotlinah zelo močni severni vetrovi ali pritok še hladnejšega zraka. To pa se dogaja o približujočem se ciklonu ali prehodu hladne fronte. Lepega sončnega vremena je zato pozimi po dolinah in kotlinah navadno precej malo.


Nastanek subsidenčne inverzije.

Spuščanje zraka v anticiklonih sega nekako med gore, saj se niže zrak ne more raztekati. Na tej meji nastane obsežna tako imenovana subsidenčna inverzija, ki se pojavlja navadno na višinah med 800 in 3000 m in pokriva vso Slovenijo. Nad njo je zrak čist, pod njo pa je včasih očitno onesnažen in mrčast. Z vrhov gora vidimo temno plast onesnaženega zraka. Vsekakor pa je vidnost pod inverzijo znatno manjša kot nad njo. Če je zrak pod subsidenčno inverzijo bolj vlažen in se ohladi pod rosišče, dobimo čez vso Slovenijo razmeroma tanko oblačno plast, ki jo vidimo z gora kot oblačno morje.

Smog ujet v toplotni preobrat. Nad njim je plast toplega zraka, ki mu preprečuje nadaljnje dvigovanje. Spodaj je primerek podobnega iz lanskega leta nad Dravsko dolino.



Spodaj še prilagam tabelo povprečnega števila dni s meglo na predelu SV-S Slovenije.

[krispy123]

Pri preučevanju klimatskih značilnosti Slovenije v zadnjih letih sem prišel do nekih zaključkov. Tisto prelomnico vidim kot leto 2013, ko je postalo vse skupaj nekoliko drugačno. Seveda le skromno mnenje in še ne pomeni, da je tole dejstvo.

1. Dominantni vetrovi ob ciklonskih območjih postajajo vse bolj J-JV tipa po višini. Torej vse pogostejša postajajo cikloni, ki imajo tranzicijo preko osrednjega Jadrana v smeri Balkana. Pravi Genovski cikloni ob JZ vetrovih so v hladni polovici leta ob že ohlajenem ozračju v spodnjih plasteh prava redkost. Tole dvoje pomeni, čisto drugačno razporeditev padavin s svojim viškom. Torej mikrolokacije, ki so prej dobivale veliko količino padavin, jih sedaj nekoliko manj. Če je bilo še verjetno 15-20 let nazaj verjetno dominantni JZ veter v 80-90% prihoda padavin v omenjenem času, je sedaj po mojem mnenju že skoraj v prid J-JV situaciji.

2. Razne vremenske postavitve se dobesedno zasidrajo za dolgotrajni čas na našem območju. Lahko je tole teden, ali celo mesec. Dajem recimo primerek Azorskega/Afriškega anticiklona v jesenskem/poletnem času. Ali v drugem primeru nek drugi ekstrem, ko ciklonska območja dobesedno stagnirajo nad delom severnega Sredozemlja in v smeri Jadrana. Torej recimo februarja 2018, ko je praktično 10 dni skupaj snežilo in nas je marsikje obilno zasnežilo. Lahko omenim še izjemne poplave letos maja ali avgusta ob stagnaciji ciklonskih območji/odcepljenih jedrih. Ali pa nevihtno resnično ekstremen julij iz leta 2023, ko se je praktično jet stream nad nami nahajal 14 dni z vsakodnevnimi neurji z zgodovinsko debelo točo/vetrom. Ali skratka lansko leto 2023, si bom zapomnil kot najbolj ekstremno leto v mojih 29 letih življenja. In tu ni nobenega dvoma.

3. Zaradi pogosto slabe zaloge hladnega zraka v smeri proti SV-V prihaja do zelo mejnih situaciji. Torej pravi kontinentalni zrak je zelo redki, Panonska kotlina v veliko primerih ostaja zelo topla. Kar seveda pomeni, da so na najslabši mikrolokaciji pri znižanju kumulative snega na ravninskem svetu SV Slovenije, sploh Murska kotlina. Tam ni ne orografskih padavin in če ni advekcije hladnega zraka iz SV-V strani zelo težko sneži. Ker zrak razteka nad širšimi polji/nižinami ob že tako nizki inteziteti padavin in to je v prid segrevanju zraka. Kot omenjeno, ker so dominantne mejne situacije praktično ostajajo na kar solidnih mikrolokacijah kraji, ki so zaprti z hribi proti dominantni smeri prihoda vetrov. Kraji na SZ delu Slovenije in na Koroškem, ali tudi določene top mikrolokacije po predalpskih dolinah/kotlinah in seveda ob Dinarskem gorstvu. Ob pravi meri padavin pride lahko marsikje do ZMS efekta, kar marsikje drugje ni možno. Ali skratka kjer je že nekoč padlo malo snega, sneži še zdaj precej redkeje ob situacijah s ciklonom v zimskem času. Spet tisti kraji, ki so imeli že od nekdaj visoko kumulativo snega pa se še lahko nekako "štepajo" skozi. Pozabil sem še omenit, da zaradi pogostejšega JV-J vetra po višini seveda aktivira pogosteje fenski učinek ob S-SV-V vetru v spodnjih plasteh. Kar pomeni močan efekt fenizacije na znanih mikrolokacijah in je začaran krog sklenjen. Sploh ker nekoč je dominiral JZ višinski veter, ki hkrati ni razbil tako hitro ledeno jezero hladnega zraka in seveda fena praktično ni bilo tako pogostega. Sedaj je vprašanje kaj se bo zgodilo v prihodnjih letih, ali se bo vzorec kaj spremenil. Bodo pa ekstremi potencialno iz leta v leto vse bolj izraziti, tudi zaradi faktorja toplih oceanov in splošnega globalnega segrevanja ozračja.


Tematika za te specifične zadeve je bila že 16 let nazaj, zanimivo o podobni stvari je debatiral tudi meteorolog Gregor Vertačnik.