Končno zopet en omembe vreden polet. Abstinenca je kar huda in zato so užitki toliko večji ko človek uspe nekaj odleteti.
Četrtek je izgledal kar odličen dan za let iz Soriške planine. Vzel sem dan dopusta. Še dobro, sicer bi mi bilo žal če ga ne bi.
Ob 8h smo bili že v Bohinjski Bistrici pred Merkatorjem v barčku kjer smo razkrivali drug drugemu svoje cilje in želje(pobožne) kam bi lahko kdo odletel. Nekateri bolj našpičeni so omenjali tudi 200km+. No sam sem bil bolj skromen in če bi mi uspelo priti do Gemone v Italiji bi bilo to že ohoho.
Skompletiramo se po avtih in se odpeljemo do Soriške planine, kak avto pa pustimo na železniški postaji v BB da bo potem lažje do avtov pridet.
Dobrih 20 minut je bilo nato še hoje do štartenga prostora vzhodno od vrha Lajnar.
Tam je bilo že precej ljudi-padalcev in celo en zmajar.
Iz soriške planine se ponavadi dela dolge prelete. Ljudje so v zraku tudi po več kot 8 ur. Tako je velikokrat problem kaj naredit ko te nekam prime. Nekateri si dajo med noge kar plenico, nekateri pa so si naredili nek "home made" zadevo za odvajanje predelane tekočine
Sam sem stavil na karto čim manj pitja tekočine na predvečer poleta in nato veliko tekočine s seboj da jo zaužijem takoj ob pristanku.
Še zadnje priprave in gremo v luft. Padalo spravim v zrak okoli pol enajste ure.
Sprva malo pomalinim okoli štarta in ko naberem okoli sto metrov nad vrh Lajnarja se odpravim proti zahodu. Pred mano Slatnik in zadaj Bohinj z julijci v ozadju.
Kobla in nato nadaljevanje južnega grebena bohinjskih gora.
Majčkeno se vidi tudi jezero a je še prezgodaj da bi se lahko dvignil višje čez greben.
No nekateri so bili še nižje od mene. Spodaj se vidi da kakšnih lepih pristankov ni in lahko kar "švicaš" če si nizko
To je okoli Podbrda in Petrovega Brda. Če bom kje ustrelil kakšnega kozla glede lokacije me popravite.
Za padalce tako imenovana "bohinjska avtocesta" saj ni dolin vmes, le pelješ ob grebenu in dviganja so kar pogosta čeprav zaradi zgodnje ure še ne tako močna.
Sicer smo leteli kar na sigurno a je zato šlo bolj počasi. Tukaj sem nad Tolminskim Migovcem in pred mano je rdeči rob nad planino Sleme. Zadaj se že vidi Krn. Tukaj sem nabral malo več višine saj je bil vmes malo večji preskok.
Pogled proti Tolminu
Tukaj je cel kup planin kot so :"pl. pod Osojnico, pl. Dobrenjščica, pl. na Prodih, pl. Lašca" a ne bi imel kake želje pristajat tam. Gremo naprej. Cilj in obratna točka je še kakih 30-40 km naprej.
V rdečem robu ne dobim tako lahko višine kot sem mislil, pa tudi visoko nikakor ne pridem. Tako se pod Krn bolj privlečem, tam pa me čaka lep steber kjer navijem do baze in še malo v njo za ziher za preskok proti Kobariškemu Stolu.
Zadaj Krn in skrajno levo na sredini je koča.
Krnsko pogorje proti severozahodu. Preskok je kar dolg in tukaj je čas za prvo okrepčilo. Požirek ali dva pijače in grižljaj frutabelce.
Greben Polovnika kot je videti nad Drežnico. Zadaj je Bovec.
V daljavi Kobariški Stol. Levo spodaj Kobarid. Na nebo pa se je prikradla počasi koprenasta oblačnost. Kaj bo to pomenilo bomo še videli, vsekakor bo malo zavrlo termiko.
Kobarid. Nekateri spodaj bodo vsak čas zaključili z letom. Pač jim ni uspelo priletet čez ker so nabrali premalo višine za preskok.
Kobariški Stol že bližje. Uspelo bo. Koprena pa vse gostejša.
Desno spodaj Srpenica in naprej vas Žaga. V ozadju pa Kaninsko pogorje.
Kobariški Stol je postregel z konkretnimi stebri kot ponavadi kljub kopreni. Na vzletišču Stola je bilo veliko padalcev in kmalu smo dobili družbo.
Da pa le ni šlo vse tako kot bi moralo je poskrbel zahodni veter ki je oblival vogal kmalu za SLO-IT mejo pri Breški gori. Dobro me je potunkalo in komaj sem se rešil čez vogal. Če ne bi šlo mimo bi moral zasilno pristajati na pobočju na sicer travnatem pobočju a potem bi me čakala hoja navkreber. Uh. Vseeno sem bil zelo nizko in nikakor nisem mogel prilesti nazaj na greben. Svoje je dodala še prej omenjena koprena.
Nekako sem se privlekel do preskoka za Champon in priznam da sem imel kar nekaj sreče da ni bilo potrebno pristajati ob Italijanskih vaseh. Tam sem na koncu le zlezel nazaj na greben in čez in odšel naprej proti Champonu. Champon je najdlje do koder sem kdaj letel iz Sorice. Naprej še nisem nikoli letel. Tja pridem okoli 14h in vem da je že pozno za naprej. Če sem do Champona letel 3 ure in pol bom vse skupaj potreboval sedem ur da pridem nazaj.
Malo razmišljam, nato pa se poženem čez široko dolino pri Gemoni. Kar bo pa bo.
Dolina pri Gemoni proti jugu.
In proti severu.. Desno nad vasjo se vidi začetek grebena kamor naj bi nazaj grede priklopil ob preskoku
Pred mano je hrib ki mu ne vem imena nad krajem Bordano. Tam sem imel namen obrnit nazaj. Še malce naprej pa je za jezerom greben kamor bom morda enkrat uspel priletet.
Nad zgoraj omenjenim hribom nisem našel pametnega dviganja in zato dokaj nizko letel nazaj proti grebenu Muzcov severno od Champona. Tam me je pričakalo veliko beloglavih jastrebov ki so mi kazali da je tam termike precej in tako ni bilo problemov z nabiranjem višine.
Champon od koder sem krenil čez Gemono slikan iz severozahodne smeri. Povratek tja je bil nemogoč zaradi nasprotnega vetra, zato je bila edina možnost peljati proti vzhodu po grebenu severno od Champona. To so bili zame neznani tereni. Kako bo šlo
Še enkrat dolina Gemone ko sem se že malo pobral. Lepo se vidi speljana želenica.
Yess. Povzpel sem se nad greben Muzcov ki vodijo proti slovenski meji in Kaninu. Če bom pametno pelal ne bo problemov.
Dol raje nisem preveč gledal. Pristankov praktično ni
Pogled nazaj od koder sem priletel. Dolina Gemone.
Kljub vsemu da sem prvič letel po Muzcih in da sem bil vseeno malo v skrbeh kako bo, lahko rečem da je bil to najlepši del poleta. Držati sem se moral le blizu oblakov pa ni bilo nobenih problemov.
Bližal sem se južnemu delu kaninskega pogorja. Tam me je čakal dol preskok proti Polovniku in nasprotni veter. Vedel sem da moram nabrati maximalno višino za preskok. K sreči pa me je ravno na pravem mestu čakal frišno nastajajoči oblak katerega sem dodobra izkoristil. Že pod njegovo bazo sem dobro scentriral dvigajoči steber in zarezal v bazo. V oblaku sem nabral še kakih 300 metrov in po inštrumentih odpeljal naprej proti vzhodu. Ko sem pripeljal vn iz oblaka pa me je čakalo tole:
Greben Kobariškega Stola iz severne strani. Oblaki...hm...pod mano
Kanin...oblaki.....spodaj
Pred mano daleč Polovnik, vmes pa še ena bazica za popravit višino če bo treba.
Baza še vedno pod mano in zakriva Bovec ki se bo zdaj zdaj pokazal.
Tukaj pa se že vidi Bovec
Prej omenjena bazica pred mano je razpadala a sem bil še vedno zelo visoko.
Polovnik že malo bližje.
Kobariški Stol iz severne smeri.
Še enkrat Kanin
in Bovec
Pozdrav v Piheland
Prihajam v greben Polovnika. Višina Ok. Tukaj sem se že prvič zagledal na povratku v Bohinjski Bistrici
Zadaj že Krn.
Krn vse bližje. Mal ima kapuce.
Spet dobim malo družbe v Krnskem pogorju. Vso pot nazaj sem letel sam. Dober občutek ko nisi več sam.
Krn
Wingman na moji desni in moja od sonca ožgana kumara
In še en kolega povsem zraven.
Naprej nisem več fotografiral ampak zgolj samo užival. Do soriške planine je šlo brez problemov. Odpravil sem se še čez dolino in imel neke želje da bi se odpeljal do Bleda pa ni šlo. Pristal sem v vasi Nomenj pred sotesko proti Bledu.
Utrujen, žejen, lačen a zelo zadovoljen
Nato je sledilo pivce za živce kjer sem srečal še Duzka ki je moral kmalu v nočno. Jaz ne bi zmogel
Še link celega poleta za boljšo predstavo.
http://www.bogvetra.com/?p=olc&oa=flightinfo&season=9&fid=29467Do naslednjič ko upam napadem še dlje.
Pod oblaki