naslednje »

[Ciklon]

13. 2. 1929 – Izjemno mrzel dan, v večjem delu Slovenije je bilo popoldne med najhladnejšimi v 20. stoletju. V Kočevski Reki je bilo ob dveh popoldne le -20,0 °C, na Bledu je termometer pokazal -16,6 °C, v Kamniku -16,5 °C, v Novem mestu -15,8 °C in v Slovenj Gradcu -15,0 °C.

Vir: ARSO

Vremenska situacija nad Evropo takrat:


 
13. 2. 1985 – Ponekod je bilo jutro eno izmed najhladnejših v zadnjih desetletjih. Na Pragerskem so izmerili -27,1 °C, v Blagušu v Slovenskih goricah -25,7 °C, v Rogaški Slatini -24,8 °C, v Lendavi -23,8 °C, v Sevnem nad Litijo -16,3 °C in v Godnjah na Krasu -15,5 °C.
 
Vir: ARSO

Vremenska situacija nad Evropo takrat:

[Ciklon]

14. 2. 1915 – Alpske doline je prekrivala nenavadno debela snežna odeja, sneženje je v naslednji noči ponehalo. Naslednje jutro je v Bohinjski Bistrici snežna odeja merila kar 220 cm, v Kranjski Gori so namerili 190 cm in v Mojstrani 115 cm visoko snežno odejo.

Vir: ARSO

Vremenska situacija nad Evropo takrat:





14. 2. 1952 – Že drugi dan je v večjem delu Slovenije močno snežilo. Do 7. ure zjutraj je v Bohinju zapadlo 80-100 cm, na Bovškem okoli 80 cm, drugod v hribovitem delu zahodne Slovenije 50-100 cm in v Ljubljanski kotlini 40-70 cm novega snega v 24 urah.

Vir: ARSO

Vremenska situacija nad Evropo takrat:




 
14. 2. 1976 – V hribovitem svetu zahodne Slovenije je močno deževalo ali snežilo. V Šebreljah na Cerkljanskem je do jutra naslednja dne zapadlo meter novega snega, v Mojstrani in Stari Fužini v Bohinju so ga namerili 82 cm, v Zgornji Sorici in Logatcu 77 cm, v Leskovi dolini pod Snežnikom 70 cm, na Bregu pri Jesenicah 60 cm in v Naklem 58 cm. V Zabičah pri Ilirski Bistrici je v istem obdobju padlo kar 183 mm, na Vrhniki 104 mm in v Poljanah nad Škofjo Loko 96 mm padavin.

Vir: ARSO

Vremenska situacija nad Evropo takrat:




 

[Ciklon]

15. 2. 1940 – Izjemno mrzel februarski dan, zjutraj je bilo večinoma pod -20 °C, čez dan pa le okoli -10 °C. Na Rakitni pod Krimom se je temperatura zjutraj spustila do -31,0 °C, v Slovenj Gradcu je termometer pokazal -29,1 °C, v Mariboru -28,3 °C, v Stari Fužini v Bohinju -27,3 °C, v Kamniku -27,2 °C in v Ljubljani -23,8 °C. V Dolenjem Medvedjem selu so ob 7. uri zjutraj izmerili -31,0 °C in v Laškem -25,0 °C.

Vir: ARSO

Vremenska situacija nad Evropo takrat:




15. 2. 1952 – Marsikje v zahodnem in osrednjem delu Slovenije je bila zabeležena najvišja snežna odeja v 20. stoletju. V Ljubljani so izmerili 146 cm, v Žireh 176 cm, na Bledu 180 cm, v Bovcu 188 cm in v Stari Fužini v Bohinjski dolini 263 cm snega. Na Gomancah pod Snežnikom je do 7. ure zjutraj v 72 urah padlo kar 373 mm padavin.

Vir: ARSO

Vremenska situacija nad Evropo takrat:


 

15. 2. 1956 – Prvo od treh zaporednih izjemno mrzlih juter v večjem delu Slovenije, ponekod so izmerili najnižjo februarsko temperaturo od začetka meritev. V Babnem Polju se je temperatura spustila na rekordnih -34,5 °C, na Rakitni se je ohladilo do -34,0 °C, na Rudnem Polju na Pokljuki do -32,6 °C, v Kočevju do -30,6 °C, v Vogljah pri Šenčurju do -28,8 °C, v Žireh -27,9 °C, na Kredarici do -27,7 °C, v Ratečah do -24,5 °C in v Tolminu do -18,1 °C.

Vir: ARSO

Vremenska situacija nad Evropo takrat:

[Pihe]

Spomin na današnji dan leta 1952.Bovec pod debelo snežno odejo:



Vir.: www.bovec.si

Ampak,če dobro pogledam fotko, bi si upal trditi, da fotka ni bila posneta takoj po sneženju, saj glede na višino snega na strehi, to zanesljivo ni tistih rekordnih 188 cm.

[H2o]

Tudi pri nas je babica govorila, da je takrat 3 dni zapored močno snežilo ("ni bilo konca"). Sneg so morali kidati s streh, med hišami so bili rovi. Predvsem so se bali baje, da bi prišla otoplitev (po možnosti z dežjem) in s tem posledično poplav. Nekako si ni želela ponovitve.

[polde]

1952: Takrat sneg ni padel v enem samem poslabšanju temveč so si padavine sledile v več valovih od novega leta dalje. Šlo je približno takole (V Zgornjem Posočju):
02/03 januar -- prvi sneg v zimi  20cm
sredina januarja --- spet 40 - 80cm novega
konec januarja ----- še 60 - 100cm novega snega
13-15 februar ----- še do 120cm novega snega
Skupna višina snega je bila 15.02. okoli 180 - 190cm. Zaradi tega zgleda na Pihetovi sliki, da je na strehah manj snega. Stari je najverjetneje zletel dol, predvsem zaradi tega ker je 12.02., preden se je začelo sneženje tudi deževalo.

[Ciklon]

17. 2. 1956 – Še tretjič zapored se je ponoči močno ohladilo, temperatura zraka je marsikje spet padla pod -20 °C. V Babnem Polju se je ponovno ohladilo precej pod -30 °C, izmerili so -34,1 °C; v Mokronogu je termometer pokazal -29,3 °C, v Celju -28,5 °C, v Novem mestu -25,6 °C, v Litiji -24,4 °C in v Ljubljani -21,8 °C.

Vir: ARSO

Vremenska situacija nad Evropo takrat:

[Ciklon]

19. 2. 1958 – Do jutra je v preteklih 24 urah ponekod v južnem delu Slovenije zapadlo nenavadno veliko snega. V Novih selih pri Kočevju so namerili 68 cm, v Slivju na Brkinih 60 cm, v Osilnici 59 cm, v Črnomelju 41 cm, v Mokronogu 33 cm in v Radečah pri Zidanem Mostu 23 cm novega snega.

Vir: ARSO

Vremenska situacija nad Evropo takrat:





 
19. 2. 1996 – Čez dan je v večjem delu Slovenije zmerno do močno deževalo, v višjih legah pa snežilo. Zvečer se je ohladilo in meja sneženja se je ponekod spustila do nižin. Ponekod v severni polovici Slovenije so bile padavine zelo obilne. V Gornjem Gradu je do naslednjega jutra v 24 urah padlo 110 mm, v Kamniški Bistrici 105 mm, v Mrzli Rupi nad Idrijo 101 mm, v Lučah v Savinjski dolini 93 mm, v Kranju 77 mm in v Šmartnem pri Slovenj Gradcu 63 mm padavin.V višjih legah severne Slovenije je do naslednjega jutra zapadlo zelo veliko snega; na Strojni na Koroškem 95 cm, na Kredarici 90 cm, v Zgornjem Razborju v Vzhodnih Karavankah 78 cm, v Ratečah 76 cm, na Gorjušah v Bohinju in v Podlipju na Kozjaku 66 cm ter na prelazu Črnivec nad Kamnikom 63 cm.

Vir: ARSO

Vremenska situacija nad Evropo takrat:

[Ciklon]

20. 2. 1947 – Večdnevno občasno sneženje je čez dan večinoma ponehalo, večji del notranjosti Slovenije prekrivala nenavadno visoka, ponekod verjetno celo najvišja snežna odeja v 20. stoletju. V Kranjski Gori so ob 7. uri zjutraj namerili 145 cm, v Stari Fužini 140 cm, na Hrib-Loškem Potoku 128 cm, v Novih selih pri Kočevju 115 cm, v Gradišču (danes Sveti Trojici) v Slovenskih goricah 99 cm, v Adlešičih v Beli Krajini 91 cm, v Murski Soboti 85 cm, v Mariboru 76 cm in v Ljubljani 68 cm snega.

Vir: ARSO

Vremenska situacija nad Evropo takrat:







 

[Ciklon]

23. 2. 1982 – Ponekod v višjih legah je bilo jutro zelo mrzlo. V Novi vasi na Blokah se je v pretekli noči ohladilo do -25,2 °C, na Rakitni pod Krimom so izmerili -23,5 °C, v Mašunu pod Snežnikom -19,2 °C, v Ratečah -19,0 °C in v Ambrusu na Dolenjskem -18,4 °C.

Vir: ARSO

Vremenska situacija nad Evropo takrat:

[Ciklon]

27. 2. 1984 – Po obilnem sneženju v prejšnjih dneh je višje lege prekrivala izjemno debela snežna odeja. Na postaji Dom na Komni so izmerili 320 cm, v Podolševi na Koroškem 240 cm, v Javorniškem Rovtu nad Jesenicami in Mrzli Rupi na Idrijskem 200 cm, na Ravbarkomandi pri Postojni 167 cm, na Kumu 165 cm, v Davči nad Železniki in pri Koči nad Šumikom 160 cm, na Črnivcu nad Kamnikom 140 cm in v Rovtah nad Logatcem 133 cm snega.

Vir: ARSO

Vremenska situacija nad Evropo takrat:

[Ciklon]

4. 3. 1970 – Končalo se je izjemno obilno tridnevno sneženje v zahodnem delu Slovenije. Ob 7. uri zjutraj so največ novega snega, kar 125 cm, izmerili pri Domu na Komnu. Drugod v Bohinju, Zgornjesavski dolini in na Bovškem je v 24 urah padlo okoli 100 cm snega. V ostalih hribovitih predelih zahodne in južne Slovenije je v tem času zapadlo večinoma 50-80 cm novega snega.

Vir: ARSO

Vremenska situacija nad Evropo takrat:

[Ciklon]

5. 3. 1971 – Predvsem v hribovitem svetu zahodne in severne Slovenije je bilo nenavadno mrzlo za marec. Na Kredarici je bila najnižja temperatura tega dne -28,1 °C in najvišja -23,9 °C. Za marec rekordno mrzlo je bilo tudi pri Domu na Komni, kjer se je temperatura spustila na -24,3 °C, na Uršlji gori z -23,1 °C in na Vojskem z -20,0 °C.

Vir: ARSO

Vremenska situacija nad Evropo takrat:




5. 3. 2006 – V večjem delu Slovenije je močno snežilo. Naslednji dan zjutraj so v Koprivni na Koroškem izmerili 70 cm, v Kotljah 57 cm, v Šmartnem pri Slovenj Gradcu 49 cm, v Celju 40 cm in v Ljubljani 32 cm novega snega.

Vir: ARSO

Vremenska situacija nad Evropo takrat:

[Ciklon]

7. 3. 1955 – V večjem delu Slovenije je že drugi dan močno snežilo. Do 7. ure zjutraj je največ novega snega, 80 cm, padlo na postaji Dom na Komni, v Črnomlju so izmerili 45 cm, v Ljubljani in Ilirski Bistrici pa 42 cm novega snega v zadnjih 24 urah.


8. 3. 1955 – Ob koncu obilnega sneženja so marsikje v nižinskem delu osrednje in vzhodne Slovenije izmerili najvišjo marčevsko snežno odejo v zadnjih desetletjih. V Kočevju je bila snežna odeja visoka kar 128 cm, v Črnomlju 96 cm, v Ljubljani 76 cm, v Mariboru 74 cm, v Celju 68 cm ter v Murski Soboti 61 cm.

Vir: ARSO

Vremenska situacija nad Evropo takrat:

[ŠTROMAR]

9.3.1976 - Po dvodnevnem sneženju je na današnji dan skupna višina snežne odeje v Kosezah znašala zavidljivih 74 cm. Sneg se je nato obdržal do 23. marca tega leta.


Vir: lastne zabeležke