naslednje »

[Ciklon]

Dajmo tukaj na tak način objavljat "odmevne" zimske vremenske dogodke iz preteklosti. Pa zraven naj bo dodana karta vremenske slike nad Evropo takrat.

_______________________________________________________________________________________________________________________________________________________

19. 1. 1987 – Sneženje, ki je bilo najobilnejše na Štajerskem in v Prekmurju je oslabelo in v noči na 20. januar ponehalo. Že 19. januarja zjutraj pa so v večjem delu severovzhodne Slovenije izmerili najvišjo januarsko snežno odejo po letu 1950. Na Strojni na Koroškem so namerili 109 cm, v Dravogradu 74 cm, v Velikih Dolencih na Goričkem 66 cm, na Pragerskem 53 cm, v Lendavi 50 cm in v Murski Soboti 44 cm snega.

Vir: ARSO

Vremenska situacija nad Evropo takrat:

[lolcho]

zelo zanimivo!
http://www.arso.gov.si/vreme/poro%c4%8dila%20in%20projekti/padavine_nov_2005.pdf

tudi tukaj je super! Preglednice so a najbolj
http://www.arso.gov.si/vreme/poro%c4%8dila%20in%20projekti/sneg_dec2005.pdf


tukej imate analize izrednih dogotkov prejšnjih let. Zelo zanimivo!
http://www.arso.gov.si/vreme/poro%c4%8dila%20in%20projekti/


Lep pozdrav
Lovro

[Ciklon]

20. 1. 1965 – Zjutraj so ponekod v sredogorju izmerili najvišjo snežno odejo v januarju v zadnjih desetletjih. Na postaji Dom na Komni (1520 m) so namerili 260 cm, na Vojskem nad Idrijo (1070 m) 205 cm, na Javorniku nad Colom (1100 m) 199 cm, v Podolševi na Koroškem (1247 m) 165 cm, na Planina pod Golico (950 m) 150 cm in v Davči nad Železniki (960 m) 129 cm snega.

Vir: ARSO

Vremenska situacija nad Evropo takrat:

[Ciklon]

22. 1. 1910 – Nenavadno obilno sneženje v zahodnem delu Slovenije, ki se je začelo prejšnji dan, je ponehalo. Po nižinah je bilo zjutraj dan prej še kopno, naslednje jutro pa so v Žireh namerili 92 cm, v Cerknici 75 cm, v Škofji Loki 70 cm, v Kranju 65 cm in v Postojni 50 cm snega.



Vir: ARSO

[Ciklon]

23. 1. 1963 – Zelo mrzlo jutro, zlasti v Ljubljanski in Celjski kotlini. Na Letališču Brnik je temperatura padla do -27,2 °C, v Celju so namerili -26,0 °C, v Žireh -25,0 °C, v Šmarju-Sapu -24,1 °C in v Ljubljana -20,2 °C.

Vir: ARSO

Vremenska situacija nad Evropo takrat:


 
23. 1. 2006 – V pretekli noči in čez dan je od vzhoda Slovenijo prepravil mrzel celinski zrak. Popoldne je bilo kljub sončnemu vremenu ponekod več kot 10 °C hladneje kot prejšnji dan. V Novem mestu so ob 2. uri popoldne namerili le -8,8 °C (dan prej 4,8 °C), v Postojni -8,0 °C (4,7 °C), v Slovenskih Konjicah -8,9 °C (3,4 °C), na Lisci -13,5 °C (-1,5 °C) in na Rogli -16,2 °C (-5,6 °C).

Vir: ARSO

Vremenska situacija nad Evropo takrat:


 

[Ciklon]

24. 1. 1942 – Jutro je bilo, tako kot prejšnje dni, zelo mrzlo. V Babnem Polju se je minimalni termometer pokazal -33,4 °C, v Dolenjem Medvedjem selu pri Trebnjem se je temperatura spustila vse do -33,0 °C, v Kranjski Gori do -24,8 °C, v Ljubljani do -24,6 °C in v Mislinji do -24,0 °C.

Vremenska situacija nad Evropo takrat:

[Ciklon]

28. 1. 1952 – Po koncu obilnega sneženja so zjutraj ponekod, predvsem v severni polovici Slovenije, izmerili najdebelejšo snežno odejo v januarju po 2. svetovni vojni. V Logu pod Mangartom je višina snega dosegla kar 164 cm, v Dražgošah so ga namerili 132 cm, v Mojstrani 110 cm, v Logarski Dolini 108 cm, v Bovcu 97 cm, na Mostu na Soči 63 cm, v Mariboru 57 cm in v Radečah pri Zidanem Mostu 50 cm snega. Čez dan se je zjasnilo, zaradi svežega snega ter suhe in hladne zračne mase pa se je v sledeči noči marsikje zelo močno ohladilo. V Šmartnem pri Slovenj Gradcu je temperatura s popoldanskih 0,8 °C do naslednjega jutra zdrknila do -25,2 °C, v Murski Soboti je bil zabeležen padec z 2,4 °C na -22,6 °C, na Rudnem Polju z -4,0 °C na -29,0 ° in v Celju z 2,3 °C na -21,6 °C. V Babnem Polju pa se je samo od 14. ure popoldne do 21. ure zvečer ohladilo z -2,1 °C na -20,0 °C!

Vir: ARSO

Vremenska situacija nad Evropo takrat:

[Ciklon]

31. 1. 1950 – Nad debelo snežno odejo se je v pretekli deloma jasni noči marsikje močno ohladilo. V Celju se je padanje temperature ustavilo šele pri -29,4 °C, v Vogljah pri Šenčurju so namerili -23,4 °C, v Šmartnem pri Slovenj Gradcu -23,1 °C, v Mariboru -23,0 °C in v Žireh -22,2 °C.

Vir: ARSO

Vremenska situacija nad Evropo takrat:


 
31. 1. 1951 – Januar se je zaključil z izjemno debelo snežno odejo v alpskem svetu, saj je od novembra do januarja pogosto obilno snežilo. Na meteorološki postaji Dom na Komni so izmerili kar 306 cm, na Rudnem polju na Pokljuki 229 cm, v Ratečah in na Predelu 210 cm in v Podolševi 146 cm snega.

Vir: ARSO

Vremenska situacija nad Evropo takrat:

[Ciklon]

1. 2. 1952 – V severozahodni Sloveniji je drugi dan zapored močno snežilo, že prej debela snežna odeja se je še precej odebelila. V Bovcu so naslednje jutro izmerili 169 cm visoko snežno odejo (48 ur prej 74 cm), pri Domu na Komni 270 cm (187 cm), na Planini pod Golico 195 cm (112 cm) pri izviru Soče 211 cm (130 cm) in v Bohinjski Bistrici 140 cm (78 cm).

Vir: ARSO

Vremenska situacija nad Evropo takrat:






1. 2. 1987 – Februar se je začel z debelo snežno odejo v notranjosti Slovenijo in hudim jutranjim mrazom zlasti v severnem delu Slovenije. V Šmartnem pri Slovenj Gradcu se je ohladilo do -26,0 °C, v Stari Fužini v Bohinju do -25,2 °C, v Volčjem Potoku pri Kamniku do -24,4 °C in v Mozirju do -22,2 °C. V visokogorju je bilo bistveno topleje, na Kredarici je bila minimalna temperatura le -8,4 °C.
 
Vir: ARSO

Vremenska situacija nad Evropo takrat:

[Ciklon]

3.2. 1929 – Zjutraj je bilo marsikje v notranjosti Slovenije izjemno mrzlo. V Kranju je minimalni termometer pokazal -26,0 °C, v Gornjem Lenartu se je nočno padanje temperature ustavilo pri -25,8 °C, na Bledu so namerili -24,4 °C in v Ljubljani -22,4 °C. Ob 7. uri zjutraj so v Dolenjem Medvedjem selu pri Trebnjem izmerili izjemno nizkih -33,1 °C, v Kamniku je bilo -27,0 °C in v Laškem -26,4 °C.
 
Vir: ARSO

Vremenska situacija nad Evropo takrat:

[Ciklon]

4. 2. 1929 – Jutro je bilo v notranjosti Slovenije zelo mrzlo. V Babnem Polju je bila najnižja temperatura -30,2 °C, v Kranju in Gornjem Lenartu so namerili -26,0 °C, v Kočevski Reki -25,2 °C in v Ljubljana -21,8 °C.

Vir: ARSO

Vremenska situacija nad Evropo takrat:

 

 
4. 2. 1963 – Vso Slovenijo z izjemo dela Vipavske doline je prekrivala snežna odeja, ki je bila večinoma neobičajno debela. Na Vojskem nad Idrijo je višina snega znašala kar 180 cm, v Žireh so namerili 89 cm, v Podgradu pri Ilirski Bistrici 75 cm, v Kranju 74 cm, v Senožečah 63 cm, v Celju 59 cm, v Strunjanu 20 cm in v Neblem v Goriških brdih 12 cm snega.

Vir: ARSO

Vremenska situacija nad Evropo takrat:

[Ciklon]

8. 2. 1969 - V notranjosti Slovenije je zmerno do močno snežilo, ponekod je do naslednjega jutra zapadlo več kot pol metra snega. Na Gomancah pod Snežnikom so izmerili 80 cm, v Ratečah in Črni vasi na Ljubljanskem barju 58 cm, na Letališču Brnik 56 cm, v Ljubljani in Idriji 50 cm ter v Logatcu in Dolenjskih Toplicah 49 cm novega snega.

Vir: ARSO

Vremenska situacija nad Evropo takrat:

[Ledeni]

8.2.1999: sredi noči je silovitem sneženju, ki ga je spremljalo bliskanje in grmenje, pri nas zapadlo 27 cm snega v samo štirih urah. V višjih predelih je zapadlo kar okoli 40 cm snega. Največ ga je zapadlo v JV Slovniji, drugje po Sloveniji sneženje ni bilo tako obilno.

To je bil samo uvod v veliki snežni metež, ki je sledil čez dva dni.

[Ciklon]

9. 2. 1986 – V notranjosti Slovenije je snežilo, najmočneje na območju vzhodnih Karavank, Kozjaka in Pohorja. Do jutra naslednjega dne je v 24 urah v Podlipju na Kozjaku zapadlo kar 90 cm, v Podpeci na Koroškem 75 cm, v Gradišču pri Slovenj Gradcu 73 cm, na Kozjem Vrhu v Dravski dolini 70 cm in na Ravnah na Koroškem 51 cm snega.

Vir: ARSO

Vremenska situacija nad Evropo takrat:

[Ciklon]

10. 2. 1942 – Sneženje v notranjosti Slovenije je čez dan večinoma ponehalo, to ali naslednje jutro je bila v nižjih predelih osrednje in jugovzhodne Slovenije izmerjena najvišja snežna odeja v zimi 1941/42. V Pleskem pri Hrastniku in v Kostanjevici na Krki so namerili kar 94 cm, v Kočevju 85 cm, v Dolenjem Medvedjem selu pri Trebnjem 78 cm in v Ljubljani 75 cm snega.
 
Vir: ARSO

Vremenska situacija nad Evropo takrat:




10. 2. 1956 – Zlasti čez dan je bilo nenavadno mrzlo. Na Kredarici se temperatura ni povzpela nad -23,6 °C, na Rakitni je bila najvišja temperatura le -16,0 °C, v Postojni -14,3 °C, na Zgornjem Jezerskem -14,2 °C, v Celju -13,1 °C, v Murski Soboti -12,5 °C, v Ajdovščini -8,4 °C in v Kopru -6,4 °C.
 
Vir: ARSO

Vremenska situacija nad Evropo takrat:




10. 2. 1999 – Zelo obilno sneženje, ki je bilo v večjem delu Slovenije najmočnejše v pretekli noči, je čez dan oslabelo in večinoma ponehalo. V drugem delu noči je tudi na Dolenjskem, kjer je prej deževalo, ob dotoku hladnejšega zraka v višinah dež prešel v sneg. Snežna odeja se je v notranjosti Slovenije v tem sneženju večinoma odebelila za okoli pol metra, ponekod pa za več kot en meter. V Mrzli Rupi nad Idrijo so naslednje jutro izmerili 120 cm višjo snežno odejo kot 48 ur prej, v Javorniškem Rovtu je razlika znašala 114 cm, v Črnem vrhu nad Polhovim Gradcem 106 cm, na Kredarici 95 cm, na Lisci 79 cm,v Škofji Loki 78 cm in v Dobličah pri Črnomlju 54 cm. Na Ambrožu pod Krvavcem se je v samo 24 urah, do jutra 10. februarja, višina snega povečala kar za 103 cm, v Gornjem Gradu za 69 cm, v Celju za 63 cm, v Cirkulanah pri Ptuju za 51 cm, v Šmartnem pri Slovenj Gradcu za 50 cm in v Ljubljani za 47 cm. Marsikje je bila nenavadno velika tudi 48-urna višina padavin; v Črnem vrhu nad Idrijo 140 mm, v Otoku pri Cerknici 132 mm, v Poljanah nad Škofjo Loko 124 mm, v Šmarju-Sapu 118 mm, v Dobličah pri Črnomlju 113 mm in v Kranju 97 mm.

Vir: ARSO

Vremenska situacija nad Evropo takrat: