Novice: Trenutno ni obvestil.
Dobrodošel, Gost. Prosim, prijavi se ali se registriraj.

 ZEVS ForumVremeSplošnoBo zalivski tok razselil Evropo?
Strani: [1]
Natisni
Avtor Tema: Bo zalivski tok razselil Evropo?  (Prebrano 7316 krat)
0 Člani in 1 Gost gledajo to temo.
Cumulonimbus
Nimbostratus

Odsoten Odsoten

RD: 1990-01-06
Sporočila: 2613


Lokacija: kamnik/žale

Email
« dne: 03. September 2008, 19:35:53 »

Mnenja se krešejo: nas čaka globalna otoplitev ali ledena doba?

Zalivski tok že tisočletja skrbi za blago evropsko klimo. Brez njega bi kljub globalnemu segrevanju ledeniki pokrivali velik del Skandinavije in britansko otočje, južno od obale Baltskega morja bi se razprostirala tundra. Tok, ki se je oblikoval ob koncu zadnje ledene dobe, se v vodah Antarktike združi iz vodnih gmot tihega in Indijskega oceana in začne svojo dolgo pot proti severu. V osrednjem delu ga ženejo pasatni vetrovi, ime pa je dobil po odseku, ki se vrtinči ob obalah Mehiškega zaliva in po Karibskem morju proti zahodu. Pri Grenlandiji pada v spodnje morske plastiin se pred novoškotsko obalo obrne proti jugu, po sredi atlantske kotanje in ob južnoameriški obali potuje vse do Antarktike.

Potovanje na jug?

Res veličastna pot ogromnih morskih gmot, manjši odcepljen tok se pomika skozi Rokavski preliv in mimo ustja Baltika. Oceanologi ugledne polarne raziskovalne mreže AWI (Alfred Wegener Institut) razlagajo da se je pred 19.000 leti začela ogrevati in topiti južna zemeljska kapa. Kopičile so se velikanske količine mrzle in vse manj slane vode, kar je povzročilo močnejšo cirkulacijo morja v Atlantiku. Proti severu se je širila bolj slana in toplejša voda. Če bi tok zastal, bi se v večjem delu Evrope, kljub topli gredi, podnebje ohladilo, kar bi imelo neslutene posledice za floro in favno, poljedelstvo in gospodarstvo. Če zdaj še razmišljamo o zelenjavnem vrtu na Grenlandiji in vinogradih na jugu skandinavije, bi se po novem možnem scenariju klasične kulture (žito, koruza, sadno drevje.) spet selile tostran Alp. Močno bi se spremenilo tudi življenje v morju. Zadnja leta so v Baltiku opazili sardine in ostrige, ki vse hitreje izpodrivajo izumirajoče domače severne vrste. Precej bi bio tudi prizadeto pomorstvo, saj zalivski tok omogoča celoletno plovbo vse do norveških luk, opozarja profesor Jochen Marotzke področni direktor hamburškega inštituta Maxa Plancka.

Nihče ne tvega napovedi

Z zalivskim tokom se ukvarjajo tudi na ameriški vzhodni obali, najdlje v Oregon State University, kjer so že lera 2005 pripravili študijo o ogroženosti morskih ekosistemov zaradi morebitnega ostrega upada planktonske biomase v severnem Atlantiku. Leta 2001 so sodelavci AWI, ki z raziskovalno ladjo Polarna zvezda nenehno spremljajo spremembe od Arktike do Antarktike, prvič opozorili, da se nekaj dogaja, saj so ugotovili motnje v rednem pretoku, za kar bi bilo lahko krivo globalno segrevanje. Spospešenim taljenjem ledu na Arktiki, Grenlandiji in Aljaski se namreč naglo veča količina tople in manj slane vode na severu. Lažje morje se pri Grenlandiji ne izgublja več v globine, marveč potuje po površju. to se dogaja na zelo občutljivem območju ki ga raziskovalci že imenujejo ahilova peta globalne oceanske cirkulacije, saj pojav resno ovira prenosno funkcijo zalivskega toka. Danes si še nihče ne upa napovedati ali se bo ta morda povsem ustavil ali razpadel na več novih, kar bi imelo katastrofalne posledice. Tolažijo nas da je bil v tisočletni zgodovini že večkrat prekinjen, skoraj povsem verjetno pred 17.000 in 12.000 leti.

Večni podnebni krog?

O preteči nevarnosti je Frank Schätzlinger napisal napet pustolovski roman Jata, o njej zelo nazorno pripoveduje tudi film The Day After Tomorrow. Sicer ni verjetno da bi se besneči ledeni orkani razvili s takšno hitrostjo ( v nekaj urah) kot v filmu, prav pa je so prepričani okoljevarstveniki , da še naprej dramimo uspavano človeštvo, saj je žal tudi Al Gorova Neprijetna resnica v bistvu le politična kampanija proti uveljavljanju novih lobijev, ki zahteva že zdavnaj začeta profitna tekma za tako imenovano zeleno energijo. Vse več neodvisnih klimatologov meni, da bi se zalivski tok lahko kmalu toliko zmanjšal, da bi se močne ohladitve pojavile že v enem desetletju. Po vsej Evropi bi se temperature znižale od 5- 10°C pod zdajšnje povprečne vrednosti. Brili bi ledeni viharji, podnebje bi se bistveno ohladilo, padavin bi bilo neprimerno manj, kar bi imelo usoden vpliv na vegetacijo. Vsaj pol Evrope bi prekrila tundra, kot jo poznamo na severu Skandinavije in v Sibiriji, listnati gozd pa bi praktično izginil. Ledene dobe so se pojavljale v enakomernem ritmu, v zadnjem milijonu let, približno na vsakih sto tisoč, pred tem pa vsakih štiriindvajset tisoč let. A ker je človek v zadnjem stoletju in polv industrijski dobi torej, tako močno povečal količino toplogrednih plinov in drugih izpustov v okolje in atmosfero, ne bi bilo nemogoče, če bi ledena doba prišla veliko prej, kot jo statistično pričakujemo. Mnenja stroke se krešejo: globalna otoplitev ali nova ledena doba. Čas teče, ljudje pa se še naprej vedemo skrajno neodgovorno.
Adrian Grizold


Vir: Slovenske novice, sreda 3. semptember stran 23.



Tole sem prepisal, vsekakor vredno je prebrati vse tole icon_wink


lp Cumulonimbus

Prijavljen

Član ZEVS Smiley
TgT
Altostratus

Odsoten Odsoten

RD: 1983-06-04
Sporočila: 1595


Lokacija: Dobrava, Slov.Konjice 342m.n.v.
LFC :)


WWW
« Odgovori #1 dne: 03. September 2008, 22:04:32 »

np, bomo pa hodili v Grčijo na morje  icon_wink Ne pa na Hrvaško, danes videl račun enga bara iz Dubrovnika.  icon_eek icon_exclaim
Prijavljen

gregaM
Cirus

Odsoten Odsoten

RD: 0000-00-00
Sporočila: 94


Lokacija: občina Loška dolina, Podcerkev

« Odgovori #2 dne: 04. September 2008, 10:30:55 »

Se bomo pač prestrukturirali in preživeli spremebe na toplo ali hladno. Če ne drugega bo iz severa prišla masivna migracijska sila švedov, fincev, norvežanov, ki so visoko izobraženi in če se naselijo v Sloveniji bo to kar zaželen boost v gospodarstvu, sam še politike funemo dol pa bo država Sloevnija nova Finska, hehe.

Ja vem pretiravam, samo kljub temu se bodo ljudje morali priladoti na katerekoli spremembe, druge ni.

Ali ni znano dejstvo, da če je planet toplejši kot je danes, potem bo tudi posledično manj orkanov, toč, tornadov, saj se bodo izravnali toplotni pasovi in ne bo več - hladno - toplih pasov, ki so motor teh pojavov. Ali pa je to vse mit?

Al Gore ima to slabost, da je v svoji oddaji povedal veliko napihnjenih stvari in se že od daleč vidi, da se mu gre za lastne koristi na račun zelene politike, zelene ideje, zelenih mitingov itd.

in biogoriva so dober prikaz, kako napačna politika zelene energije naredi več škode kot koristi.
Prijavljen
krispy123
Cumulus

Odsoten Odsoten

RD: 1995-11-08
Sporočila: 7329


Lokacija: Ruše 309 m.n.v (Dravska dolina)

« Odgovori #3 dne: 18. September 2009, 20:55:09 »

Sredi severnega Atlantskega oceana, med Grenlandijo, Norveško in Novo Fundlandijo, se voda v neznanskih količinah s površine povsem navpično spušča proti dnu. Do več tisoč metrov globoko. Gre za gibanje, ki je podobno odtoku v kopalni kadi. Le da se na dno Atlantika spušča .Gibanje Zalivskega toka
To spuščanje vode proti oceanskemu dnu je motor vseh svetovnih oceanskih tokov, je motor izmenjave vode med svetovnimi morji. Del teh tako imenovanih termohalinskih cirkulacij je tudi znameniti Zalivski tok v Atlantiku: V tropskih regijah sonce segreje vodo na površini oceana in z izhlapevanjem vode poskrbi za večjo vsebnost soli v vodi. Pod pritiskom vetra ter Coriolisove sile, ki jo povzroča Zemljina rotacija, transportira Zalivski tok oceanske vode z območja ekvatorja proti severu.20-krat več vode, kot je v svetovne oceane zlijejo vsi vodotoki skupaj, poroča Spiegel.



 
Zalivski tok
Je največji morski tok na svetu. Pričenja se v Mehiškem zalivu in poteka ob vzhodni obali ZDA proti Evropi. Povprečna širina toka je 70 kilometrov, potuje pa s hitrostjo 2 m/s.
 
Zalivski tok in njegovi "izrastki" na Severu pomembno vplivajo na evropsko podnebje. Brez toplotne energije Zalivskega toka bi nas v Evropi pošteno zeblo. Ko se tropska voda ob obalah Evrope ohladi, znova pridobi na gostoti, se spusti v globino in se umeri proti ekvatorju. Omenjeni mehanizem na dolgi rok odloča o ledenih dobah in vmesnih toplih obodobjih.


Takšna je torej znanstvena teorija o Zalivskem toku, ki pa ima tudi eno nerešeno enačbo. Nihče še ni raziskal, kako se voda Zalivskega toka spušča v globine. "Kje in kdaj se voda spusti proti ocenskemu dnu, ne vemo," pravi nemški oceanolog Jochem Marotzke. Čeprav raziskovalne ladje že skoraj stoletje analizirajo Atlantski ocean, čeprav so v njem stalno merilne boje, so lahko znanstveniki do sedaj odkrili zgolj manjše vrtince, kjer se voda spušča.

Odkrili le manjše vrtince
Samo v Labradorskem morju in pred Grenlandijo naj bi se potopilo 150-krat več vode, kot pa jo v Atlantik prispeva Amazonka. "A na tem območju smo odkrili le majhne navpične vrtince, ki jih ne moremo analizirati. Pravi izziv je biti z merilno napravo ob pravem času na pravem mestu," trdi nemški oceanograf Detlef Stammer. "To je še posebej težko zato, ker se voda potaplja le občasno, mesta spuščanja pa niso stalna," dodaja njegov kolega Detlef Quadfasel.

Omenjeni nemški znanstveniki so že več tednov na raziskovalni ladji Maria S. Merian, ki poskuša priti na sled skrivnostim Zalivskega toka. V ocean spuščajo sonde, ki oddajajo zvočne valove in nato registrirajo odmev vode. Voda, ki se spušča, zvočne valove razširja – kar je podobno zavijanju policijske sirene. Sonde opravljajo meritve vsakih deset minut, v vodi pa jih pustijo tri leta. Tu pa tam registrirajo celo kakšen vrtinec, kjer se voda spušča. Vrtinci imajo širino nekaj sto metrov, voda pa se spušča s hitrostjo nekaj centimetrov na sekundo. Z vodo je na dno potegnjen tudi plankton, za večje živali ali ladje pa ni nobene nevarnosti.

Lažni alarm znanstvenikov
Znanstveniki so že pred leti ugotovili, da je cirkulacija Zalivskega toka zelo občutljiva, saj je odvisna od le nekaj promilov soli. Če denimo v Severnem Atlantiku pade veliko dežja, ali pa vodotoki izlijejo nenavadno veliko vode, se vsebnost soli v vodi zelo zmanjša, manjša je tudi njena gostota, kar pomeni, da se voda ne more vrniti k ekvatorju. Pred štirimi leti so britanski znanstveniki v publikaciji Nature zapisali, da Zalivski tok dovaja proti Evropi za tretjino manj vode kot običajno. Pri tem so se opirali na podatke, zbrane med letoma 1957 in 2004 s pomočjo raziskovalnih ladij. K sreči so malo kasneje ugotovili, da so zagnali lažni alarm, saj so meritve opravljali ob nadvse neprimernem času. "Pošiljke" vode Zalivskega toka za Evropo so namreč zelo neenakomerne: ob koncu tedna je lahko dnevna količina devetkrat večja kot ob začetku

Slika prikazuje potek Zalivskega toka. Gibanje vode je najbolj intenzivno na rdeče obarvanem območju, najmanj pa na modro obarvanem.
Vir je žurnal
Prijavljen

Enjoy the weather, its the only weather you got
vremenar12
Altostratus

Odsoten Odsoten

RD: 1986-11-26
Sporočila: 1347


Lokacija: Slaptinci-Sv. Jurij ob Ščavnici (Prlekija)

« Odgovori #4 dne: 19. September 2009, 09:46:42 »

Vprašljiv Zalivski tok

Poklicni meteorologi za zadnja desetletja pravijo, da so najtoplejša, odkar na Zemlji merimo temperaturo. Trenutno smo zagotovo v obdobju, ko je razmeroma toplo in ko se ledeniki topijo. To ugotavljajo tudi Nasini znanstveniki, ki ob tem še povedo, da se vse to dogaja tudi severno od polarnega kroga. Poleg taljenja ledu je opaziti tudi večjo vodnatost rek, med drugim na severu Rusije, kjer se v morje izliva reka Jenisej. Posledica tega bo, da bodo sladke vode oslabile Zalivski tok. Kiss

Za Zalivski tok vemo, da prihaja iz toplih krajev okoli ekvatorja ali ravnika in da teče proti Mehiki (in tudi v druge smeri), od tam pa zavije proti Angliji, torej Evropi. Ko odda svojo toploto, se v bližini Islandije potopi od tri do štiri tisoč metrov globoko in se obrne proti toplim krajem. Potopi se zato, ker se ohladi in ker je zasičen s soljo ter zato težak. Če bo zaradi sladkih voda, ki jih v morje prinašajo reke, postal razredčen in oslabljen, se bo lahko celo ustavil. To se utegne zgoditi v naslednjih 100, 50 ali celo samo 20 letih. Če Zalivskega toka ne bo več, se v Angliji v morju ne bodo več mogli kopati in v severnem delu Evrope bo postalo hladno, kot je danes na Aljaski. Po ustavitvi Zalivskega toka bo v Srednji Ameriki za polovico manj dežja, v Evropi bo hud mraz, medtem ko naj bi bila Azija brez monsunov, se pravi dežja. Zaradi vsega tega lahko pride do preseljevanja narodov, kar se je v zgodovini že dogajalo. Kakšen vpliv bo imela ustavitev Zalivskega toka za nas, pa še ni jasno.
Nekateri znanstveniki napovedujejo, da bi lahko bilo ob ustavitvi Zalivskega toka zelo mraz tudi v Ameriki. In to se lahko zgodi že leta 2015. Kot smo že zapisali, bo v tem primeru hud mraz zajel tudi Evropo, ki se bo morala spopasti tudi s pomanjkanjem vode. Prišlo bo tudi do sporov med Francijo in Nemčijo zaradi izkoriščanja reke Ren. To naj bi se zgodilo okoli leta 2030. Ob vsem tem znanstveniki Pentagona še napovedujejo, da bo leta 2025 konec Evropske skupnosti.


Vir je nedeljski dnevnik
« Zadnje urejanje: 19. September 2009, 09:48:50 od vremenar12 » Prijavljen

30. 12. 2005 = 48 cm snega.
18. 01. 2013 = 45 cm snega.
matjazp
Cirostratus

Odsoten Odsoten

RD: 1978-03-25
Sporočila: 111


Lokacija: Rove, Zagorje ob savi - 309m

« Odgovori #5 dne: 10. Oktober 2009, 16:21:50 »



Glede na zadnja dogananja glede zalivskega toka..znansteniki so nekaj let nazaj opažali slabljenje toka, a zadnje meritve kazejo na to da ta spet ozivlja na normalno delovanje, tako da se ni za bat da bi se kmalu ustavil....lahko je to tudi posledica tega, ker se led ne topi več.... icon_confused

lp
M
Prijavljen


Lepega vremena in sitega trebuha se človek naje
Strani: [1]
Natisni
Pojdi na: