ZEVS Forum

Vreme => Splošno => Temo je začel: PatriceM na 26. Junij 2011, 17:34:56



Naslov: Stanje Arktičnega ledu in kriosfere nasplošno
Sporočilo napisal: PatriceM na 26. Junij 2011, 17:34:56
V temi Globalno segrevanje sem nekaj že pisal o taljenju arktičnega  ledu, ki pa je tema, ki me osebno zelo zanima (in je povezana z vremenom in klimatologijo). Ker pa je Arktični led le del kriosfere (sem spadajo še ledeniki), je smiselno, da se v tej temi kaj več pove na splošno o stanju kriosfere (zanimivo je recimo tudi izginotje Triglavskega ledenika, taljenje ledenikov po svetu).
Torej, kriosfero lahko nekako razdelimo v 3 glavne enote:
- arktični in antarktični morski led: Gre za zamrznjeno morje. Tipična debelina ledu je največ nekaj metrov, razen v posebnih, omejenih območjih, kjer se zaradi narivanja ledu lahko led zdebeli tudi na nekaj 10 m (večinoma ob obalah, google keyword je pressure ridge, gre pa za zelo omejena območja). Ta led zelo variira v obsegu glede na letni čas (na severnem polu od cca 14 mio km2 v marcu do 6 mio km2 v začetku septembra, na južnem od 16 mio km2 pozimi (nekje v septembru) do 2 mio km2 poleti (februarja). Dinamika je na obeh polih nekoliko drugačna, kar je predvsem posledica geografskih danostih (Arktika: Morje je obkroženo s celino, Antarktika: kopno je obkroženo z morjem). Tudi tokovi v obeh obočjih so različni (Antarktiko obdaja pas zelo hladnih morskih tokov, v Arktiki temu ni tako). V primeru, da ta led kompletno izgine, je vpliv na višino morja ničen, saj gre za na vodi plavajoči led in če se stali, se morje ne bo nič dvignilo. Klimatski vpliv morskega ledu ni zanemarljiv, kar lahko lepo vidite na grafu temperatur v Arktiki (http://ocean.dmi.dk/arctic/meant80n.uk.php), kjer se lepo vidi, da se poleti povprečna temperatura zraka v okolici severnega pola ustavi malo nad 0 - vsak temperaturni presežek v nižjih plasteh ozračja se zelo hitro kompenzira z minimalno količino staljenega ledu, hkrati pa tudi temperatura morja zaradi ledu ostaja v okolici 0 stopinj).
- polarni led na kopnem, kamor lahko prištejemo kontinentalni led na Antarktiki in Grenlandiji. Ti ledeniki so tako masivni, da dejansko pogreznejo kontinent pod sabo. Tako je višina kopna tako na Grenlandiji kot Antarktiki v centru nižja od gladine morja, česar pa ne bi bilo, če ne bi bilo enormne mase ledu. Taljenje/nastajanje teh ledenikov ključno vpliva na višino morske gladine (ker so to v bistvu kopenski ledeniki in se vsa voda steče v morje, ki pa je za razliko od morskega ledu, morje ni držalo pokonci (prosto po Arhimedu).
- gorski ledeniki po svetu. So zelo dobre zaloge vode, vendar imajo zaradi manjšega obsega predvsem lokalne vplive na vreme in klimo.

Toliko za začetek, nadaljevanje sledi :).


Naslov: Odg: Stanje Arktičnega ledu in kriosfere nasplošno
Sporočilo napisal: PatriceM na 28. Junij 2011, 18:47:54
Merjenje ledu poteka na različne načine. Vsekakor je zaradi velike površine ledu to kar obsežen projekt. Dandanes se čedalje več merjenj skuša izvajati s sateliti - tako morskega kot kopenskega ledu. In medtem ko je relativno "lahko" ločiti ledene od neledenih površin (zaradi različnih odbojev radarskih valov), je debelino bistveno težje izmeriti. Za začetek bom samo prestavil seznam povezav na meritve arktičnega ledu (podatke o kopenskem ledu še zbiram, kar je tudi razlog nekoliko zakasnelega javljanja na forum).

Torej, kot sem že navedel, pri morskem ledu merimo 3 količine:
- obseg (extent): Površina morja, kjer detektiramo površino ledu nad določenim pragom v danem kvadratku (večinoma 15%, z izjemo DMI, ki uporablja 30% prag, kvadratki obsegajo 12.5 x 12.5 km ali 2 kratnik ali polovico te stranice). Problem te mere je, da ne upošteva ne debelino ledu, niti koncentracije. Tako je možno, da ista površina ledu zavzame 1, 2, 3, 4, 5 ali celo 6 kvadratkov. Vendar pa, v povprečju je led vendarle bolj ali manj enakomerno razporejen, še sploh, če se spremlja daljši trend. Prednost te količine pa je zanesljivost in relativna enostavnost merjenja, še zlasti, ker je izjemno težko ločiti moker led, poln luž od vode (namig za google: melt water ponds)
- površina: Dejanska površina ledu. Na videz boljša mera, a v poletnih mesecih zna biti napaka zaradi luž na ledenih ploščah večja od 20 % (o tem je komentirala dr. Julienne Stroeve na enem od blogov). V zimskih mesecih (in tudi v septembru), ko večina teh luž zamrzne, pa zna biti ta mera še kako relevantna. Obseg in površina se merita s sateliti od leta 1979 (senzor SSM/I, opis na http://nsidc.org/data/docs/daac/ssmi_instrument.gd.html in ) oziroma leta 2002 (Instrument AMSR-E, Satelit Aqua, več glej: http://aqua.nasa.gov/ in http://www.ghcc.msfc.nasa.gov/AMSR/instrument_descrip.html ).
POPRAVEK: Po pregledu strani NSIDC sem ugotovil, da se je do leta 1985-1987 uporabljal senzor SMMR (vmesno prehodno obdobje so izkoristili za kalibracije novega inštrumenta), od leta 2009 pa je se uporablja inštrument SSMIS, več na http://en.wikipedia.org/wiki/SSMIS ). Morda je tole malo preveč podrobno, a glavna poanta je razumevanja, zakaj lahko različni grafikoni v določeni meri odstopajo (in kolikšna so lahko ta odstopanja).

- volumen: Najboljši indikator količine ledu, a je merjenje izjemno zahtevno. Satelitska merjenja obstajajo za leta 2002-2007 (ICESat), v orbiti je že satelit Cryosat-2 (ki meri tudi debelino kopenskega ledu na Grenlandiji in Antarktiki), a potrebuje, če sem prav razbral iz blogov, še vedno nekaj kalibracije. Sicer pa volumen skušajo izpeljati tudi s pomočjo modelov, merjenja debeline iz zraka, merjenja na površini in merjenje s pomočjo podatkov iz podmornic (slednje je malo problematično tudi zaradi določenih vojaških skrivnosti).    

Strani za spremljanje morskega ledu so:

IJIS (japonska agencija v sodelovanju z EU):
- Zbirna stran je: http://www.ijis.iarc.uaf.edu/cgi-bin/seaice-monitor.cgi
- Na voljo so dnevni podatki o obsegu ledu v Arktiki http://www.ijis.iarc.uaf.edu/seaice/extent/plot.csv  
- grafikon obsega ledu: http://www.ijis.iarc.uaf.edu/seaice/extent/AMSRE_Sea_Ice_Extent_L.png
- grafikon površine: http://www.ijis.iarc.uaf.edu/seaice/extent/AMSRE_Sea_Ice_Area.png
- slika koncentracija ledu na severni polobli (površina): http://www.ijis.iarc.uaf.edu/cgi-bin/seaice-monitor.cgi
Grafikon se osvežuje 2 krat dnevno, prvič nekje okrog 6:00 AM naslednji dan po našem času, revizija (in kar pogosto precej spremenjene količine v popoldanskem/večernem času). Odstopanja po reviziji so lahko kar velika (25.000 km2). Uporabljajo AMSR-E senzor

Univerza v Bremnu:
- zbirna stran je http://www.iup.uni-bremen.de:8084/amsr/
- dnevna slika ledu v Arktiki ( http://www.iup.uni-bremen.de:8084/amsr/arctic_AMSRE_nic.png ) in Antarktiki: ( http://www.iup.uni-bremen.de:8084/amsr/antarctic_AMSRE_nic.png ), preliminarna slika z manjkajočimi manjšimi območji je dostikrat na voljo že zvečer, prava pa praviloma zjutraj naslednji dan
- dnevna grafikona obsega v Arktiki ( http://www.iup.uni-bremen.de:8084/amsr/ice_ext_n.png ) in Antarktiki ( http://www.iup.uni-bremen.de:8084/amsr/ice_ext_s.png )
- grafikona mesečne spremembe obsega v Arktiki ( http://www.iup.uni-bremen.de:8084/amsr/ext_rates_n.png ) in Antarktiki ( http://www.iup.uni-bremen.de:8084/amsr/ext_rates_s.png )
Uporabljajo AMSR-E senzor

Nadaljevanje sledi, ker imam kar nekaj problemov s session timeouti  ;D


Naslov: Odg: Stanje Arktičnega ledu in kriosfere nasplošno
Sporočilo napisal: gradiščan na 28. Junij 2011, 19:40:28
Moram priznat, da je tole vse skupaj zelo zanimivo.. Hvala ti  :praise: :clap:


Naslov: Odg: Stanje Arktičnega ledu in kriosfere nasplošno
Sporočilo napisal: PatriceM na 29. Junij 2011, 18:44:33
Moram priznat, da je tole vse skupaj zelo zanimivo.. Hvala ti  :praise: :clap:
Hvala za vzpodbudo. Se bom potrudil, da zberem in posredujem kar največ kar se da kvalitetnih informacij. No, nekaj bo tudi zabavnih, skorajda zabavnih tem, kot je bilo potovanje Norvežanov Borgea Ouslunda in Thorleifa Thorleifssna, ki sta v nekajmetrskem plastičnem trimaranu prejadrala tako Severovzhodni (severno od Sibirije, glej ) kot tudi Severozahodni (skozi kanadsko severno otočje) prehod, brez pomoči ledolomilcev. Zgodba je na voljo tukaj: http://www.ousland.no/category/northern-passage-2010/. V istem času je enak podvig opravila tudi posadka ruske jahte Peter I. Gre za prvi tak podvig na svetu.

No, da nadaljujemo z meritvami ledu:
NSIDC (National Snow and Ice Data Center, Colorado, ZDA):
- zbirna stran je http://nsidc.org/arcticseaicenews/ Na tej strani vsak mesec (v septembru pa tudi nekaj dni po izmerjenem minimalnem obsegu) pripravijo poročilo o stanju ledu. Na voljo imate tudi arhiv poročil do leta 2006.
- dnevni posnetek koncentracije in obsega Arktičnega in Antarktičnega morskega http://nsidc.org/data/seaice_index/
- graf obsega, ki pa za razliko od ostalih grafov prikazuje povprečje obsega za zadnjih 5 dni, s čimer dosežejo večjo gladkost grafa. Za merjenje obsega uporabljajo senzorje SSMIS od leta 2009, od leta 1978 do 1985 so uporabljali SMMR, v ostalem času pa SSM/I. Med menjavo senzorjev so imeli tudi dvojne meritve, ki so določila odstopanja v obsegu cca 28.000 km2.
Več o tem imate napisano tukaj: http://nsidc.org/data/docs/noaa/g02135_seaice_index/#acquisition_proc

P.S. Očitno bom moral še malo razširiti svoje znanje o satelitskem merjenju (ampak na žalost je materiala res ogromno in kot ljubitelj zaradi omejenega časa težko zberem vse korektne podatke - vsake korekcije bom vesel, saj bo razširila moje znanje). V mojem postu o senzorjih pa sem naredil ustrezen popravek, ker se bi zdi prav, da so informacije o tem kar se da pravilne.


Naslov: Odg: Stanje Arktičnega ledu in kriosfere nasplošno
Sporočilo napisal: PatriceM na 02. Julij 2011, 18:41:31
Tokrat bom dodal še zadnje 3 strani z merskimi podatki o obsegu in površini:

Cryosphere today: Lep pregled površine ledu (večina ostalih strani meri obseg). Zbirna stran je http://arctic.atmos.uiuc.edu/cryosphere/
Prednost strani je:
- Prikaz anomalije arktične, antarktične in globalne površine ledu. 
- Prikaz površine arktičnega ledu po posameznih delih arktike (Hudsonov zaliv - Hudson Bay, Zaliv Sv. Lovrenca -Gulf of St. Lawrence, Baffinov zaliv in Novofundlandsko morje - Baffin bay - Newfoundland sea, Kanadsko otočje - Canadian Archipelago, Beaufortovo morje - Beaufort sea, Čukotsko morje - Chukchi sea, Beringovo morje - Bering Sea, Ohotsko morje - Sea of Okhotsk, Vzhodno Sibirsko morje - East Siberian sea, Laptevovo morje - Laptev sea, Karino morje - Kara sea, Barentsovo morje - Barents sea, Grenladnsko morje - Greenland Sea in Centralno arktično morje - Central basin).
- na voljo so tudi podatki v tekstovni obliki: http://arctic.atmos.uiuc.edu/cryosphere/timeseries.anom.1979-2008 za arktiko, http://arctic.atmos.uiuc.edu/cryosphere/timeseries.global.anom.1979-2008 za celotni svet (obstaja tudi link za antarktiko, ki pa ga žal trenutno ne najdem, bom dopolnil, ko ga)
- prikazi površine, ki pa mi niso osebno preveč všeč. Bodite pozorni tudi na logaritemsko barvno skalo, ki zna včasih prikazati vtis malo manj ledu, kot ga je v resnici
- Arhiv in primerjave od 1979 dalje, na žalost le v komprimirani različici.

Arctic ROOS, oziroma grafikoni Nansenevega centra (Norveška):
- meritve temeljijo na SSM/I senzorju
- očitno imajo nekoliko drugačen algoritem procesiranja radarskih odbojev (s čimer ni nič narobe), prikazujejo pa tako površino kot tudi obseg (15% prag) ledu. Na voljo so grafi za Arktiko.
- zbirna stran je http://arctic-roos.org/observations/satellite-data/sea-ice/ice-area-and-extent-in-arctic

Danski inštitut za meteorologijo:
- zbirna stran je http://ocean.dmi.dk/arctic/index.uk.php
- vsebuje graf obsega (senzor mi ni poznan), ki pa za razliko od ostalih strani bazira na 30% pragu (zatorej so vrednosti ustrezno nižje): http://ocean.dmi.dk/arctic/icecover.uk.php
- na voljo so vam tudi temperature morja (pomemben faktor pri taljenju ledu) v arktiki (tudi anomalije): http://ocean.dmi.dk/arctic/satellite/index.uk.php
- povprečna temperatura zraka severno od 80 stopinj: http://ocean.dmi.dk/arctic/meant80n.uk.php (osvežuje se približno ob 19:00)
- temperatura zraka in zračni pritisk v Arktiki: http://ocean.dmi.dk/arctic/weather/arcticweather.uk.php

V naslednjem prispevku bom skušal zbrati 


Glede uporabe senzorjev nisem našel ustrezne informacije.


Naslov: Odg: Stanje Arktičnega ledu in kriosfere nasplošno
Sporočilo napisal: Capillatus na 02. Julij 2011, 21:49:12
Tole je zelo dobro za kakšno nedeljsko branje. Hvala ti.  :icon_wink:


Naslov: Odg: Stanje Arktičnega ledu in kriosfere nasplošno
Sporočilo napisal: PatriceM na 04. Julij 2011, 17:46:19
Hvala Capillatus... Na žalost mi je session timeout ravno požrl en prispevek o volumnu (in osel nisem skopiral teksta prej v clipboard, tko da je šla ena urca urejanja v nič  :icon_cry:, no ja, bom pa še boljše opravil. Mea culpa.). Ampak tokrat bom za spremembo dodal samo en kratek prispevek o slikah s Severnega pola: NOAA že kar nekaj let dostavlja boje, ki posredujejo slike in vremenske podatke iz območja blizu Severnega pola, s čimer ravno tako skušajo ugotoviti čim več o stanju ledu.
V izbrisanem prispevku sem navedel dejstvo, da debelina ledu lahko na danem področju izjemno variira. Ne zaradi nekega silnega taljenja ali zmrzovanja, pač pa preprosto zaradi učinka vetra, ki lahko led narine skupaj (pressure ridges, narivki so lahko debeli celo nekaj 10 m) ali pa razmakne in ustvari celo območja odprte vode. Ta območja v poletju pospešujejo taljenje zaradi večje absorbcije sončne svetlobe, pozimi pa je njihov učinek ravno nasproten - zaradi slabše izolacije se izgubi več toplote in s tem se ustvari več ledu.
Ampak, morda je stvar dobro videti v "živo". Letošnja kamera NOAA je imela izjemno srečo, saj je v nekaj dneh posnela oba pojava:
Dne 27.6.2011:
(http://www.arctic.noaa.gov/npole/2011/images/noaa2-2011-0627-164433.jpg)
Lepo vidno temno območje je območje odprte vode.
Nekaj dni kasneje, 30.6.2011 isto območje izgleda takole:
(http://www.arctic.noaa.gov/npole/2011/images/noaa2-2011-0630-084936.jpg)
pri čemer hribček viden desno pa je pressure ridge - skupaj narinjen led, ki doseže kar pošteno debelino za morski led, takile grebeni lahko dosežejo tudi nekaj 10 m - upštevajte seveda tudi podvodni del ledu.
In na dan 3.7.2011 vse skupaj izgleda takole:
(http://www.arctic.noaa.gov/npole/2011/images/noaa2-2011-0703-085836.jpg)
Zanimiva, čeprav nič nenavadna zadeva je luža stopljenega snega (melt water ponds), ki jo vidite levo. Ima pa lahko kar pomemben vpliv, ampak to bom opisal malo kasneje, ko se bom lotil vpliva albeda na vse skupaj. Zaenkrat vam zaupam samo to, da bodo stvari postale kar malo presenetljive - začetni namig naj bo, kje je celodnevno sončno obsevanje močnejše ob poletnem solsticiju - v Ljubljani ali na Severnem tečaju. ).  


Naslov: Odg: Stanje Arktičnega ledu in kriosfere nasplošno
Sporočilo napisal: TgT na 04. Julij 2011, 21:30:14
Svetujem http://lazarus.interclue.com/
:)


Naslov: Odg: Stanje Arktičnega ledu in kriosfere nasplošno
Sporočilo napisal: joze na 05. Julij 2011, 08:45:09
So te kamere tudi na internetu?


Naslov: Odg: Stanje Arktičnega ledu in kriosfere nasplošno
Sporočilo napisal: PatriceM na 05. Julij 2011, 15:39:17
So te kamere tudi na internetu?

Seveda, na strani NOAA: http://www.arctic.noaa.gov/gallery_np.html
Direktni link do zadnjih slik obeh kamer pa je:
http://www.arctic.noaa.gov/latest/noaa1.jpg in
http://www.arctic.noaa.gov/latest/noaa2.jpg

Sicer pa obstaja izvrstna stran z vsemi graphi, ki jo je pripravil bloger Neven ( http://neven1.typepad.com/blog/ ):
https://sites.google.com/site/arcticseaicegraphs/

Sicer pa bom posamezne vire počasi predstavil naprej v forumu, kot tudi zbir nekaterih zanimivih člankov.


Naslov: Odg: Stanje Arktičnega ledu in kriosfere nasplošno
Sporočilo napisal: PatriceM na 07. Julij 2011, 19:10:57
Če je morda kdo dvomil o odprtem morju (razpoki), se vse skupaj še mnogo lepše vidi tukaj:
(http://www.arctic.noaa.gov/npole/2011/images/noaa2-2011-0707-091040.jpg)
Luža levo je kar precej zrasla v površini, je pa še vedno luža. Take prizore bi verjetno lahko opazovali med mnogimi poletji v Arktiki in ne povedo nič o globalnem segrevanju. Povedo pa veliko o dinamiki taljenja ledu in vplivu vremena na taljenje v posamezni sezoni.
Če boste pogledali vremenske karte za severno poloblo, vam bo hitro jasno, da obstaja obsežen anticiklon in območje relativno toplega zraka (850 hPa), ki sega nad severni pol in očitno tudi območje kamere. Btw, na kameri 1 je zgodba malo drugačna, tam sta le 2 lužici in ni vse skupaj zaenkrat nič posebnega. Obe kameri sta v območju nekje severno od 87 stopinj severno.
(http://www.arctic.noaa.gov/npole/2011/images/noaa1-2011-0707-100606.jpg)
So pa znanstveniki imeli malo smole  s postavitvijo vremenske postaje, saj se jim je drog z vetrnico za merjenje hitrosti vetra kar malo postrani postavil.


Naslov: Odg: Stanje Arktičnega ledu in kriosfere nasplošno
Sporočilo napisal: PatriceM na 16. Julij 2011, 20:22:10
Na žalost so bili pretekli dnevi precej naporni v službi (vključno z današnjim), tako da je kar malo zmanjkalo energije za kak konkretnejši post. Pa nič hudega. Vsekakor pa vam dolgujem še podatke o tretji dimenziji.
Namreč, obseg in površina sta dobra kazalnika količine Arktičnega ledu. Manjka pa seveda še debelina, kajti volumen je vednarle tista količina, ki najbolj odslikava razmere. Žal pa meritve volumna (bolje rečeno debeline) niso prav enostavne. Lahko jih razdelimo na štiri skupine:
- meritve na sami površini ledu (znanstveniki postavijo sonde na določene lokacije). Prednost teh meritev je velika natančnost same meritve, slabost pa, da je nemogoče zajeti celotno področje Arktike, ker je enostavno preveliko. Uporabljajo se predvsem za kalibracijo drugih metod.
- Sonarske meritve iz podmornic - manj natančne, velik problem te metode je: vojaška skrivnost. Pokrijejo pa precej večjo površino, natančnost pa je vseeno manjša kot pri direktnih meritvah (o sami natančnosti metod bom postal posebej)
- Meritve z letali - leti se na določeni višini in se izmeri višina ledu pod letalom. Iz višine ledu se izračuna debelina ledu na podlagi razmerja med gostoto ledu in gostoto vode.
- Meritve s sateliti - v načelu delajo isto kot z letali, le da je meritev neskončno bolj zahtevna, saj poteka z velike oddaljenosti (7 km), zahtevana natančnost pa se meri v centimetrih, saj en cm natančnosti v meritvi pomeni kar 8 cm natančnosti v izračunani debelini ledu. Velika prednost meritev na ta način pa je seveda to, da pokrije celotno področje Arktike.
Meritve s sateliti so potekale v letih od 2003-2007 (ICESat, uporabljena je bila laserska altimetrija) in pa od leta 2010 s satelitom Cryosat, ki pa je še vedno v fazi kalibracije (sicer so pokazali neke rezultate, a so določena področja enostavno predebela glede na druge parametre (več v kakem drugem postu). Predvsem veseli dobro ujemanje območij z debelejšim oziroma tanjšim ledom (prostorska distribucija), nekaj težav pa imajo še z določanjem absolutne vrednosti debeline (ki je seveda končni cilj). Je pa to tema za samostojni post, morda bom kaj napisal med dopustom, če bo malo bolj deževno vreme  :icon_rolleyes: .

No, slika bi bila nepopolna, če ne bi vsaj omenil še to, da se poleg samega merjenja debelino skuša le-to tudi modelirati. Več o modelih, skladnosti le-teh s satelitskim merjenjem ICESAT pa v enem naslednjih postov.


Naslov: Odg: Stanje Arktičnega ledu in kriosfere nasplošno
Sporočilo napisal: PatriceM na 04. Avgust 2011, 18:07:26
Tokrat samo kratka novička, ampak našel sem izvrsten vir znanstvenih člankov na: http://www.the-cryosphere.net/


Naslov: Odg: Stanje Arktičnega ledu in kriosfere nasplošno
Sporočilo napisal: PatriceM na 07. Avgust 2011, 20:04:09
Jah, že kar nekaj časa se nisem oglasil, posledica dela pred dopustom in seveda dopusta samega  :praise:. No tokrat bom opisal modele:
Najstarejši, že rahlo zastarel je PIPS 2.0 (The Polar Ice Prediction System) ameriške vojske. Datira še iz leta 1980. Poleg modeliranja debeline ponuja tudi model gibanja ledu, ki zna biti kar pomemben faktor v sezoni taljenja in pa model koncentracije ledu. Na voljo je na naslovu: http://www7320.nrlssc.navy.mil/pips2/
Zaradi zastarelosti modela je letos v začetku poletja prišlo do resnih numeričnih nestabilnosti in so ga že skorajda ukinili (ne boste verjeli, ampak blogerju Nevenu - http://neven1.typepad.com je uspelo doseči, da so ga vzpostavili nazaj)
Ameriška vojska pa razvija tudi nov sistem,  Arctic Cap Nowcast/Forecast System (ACNFS). Sistem je v fazi operativnega testiranja, dostopen pa je na tej povezavi:
http://www7320.nrlssc.navy.mil/hycomARC/
Poleg podatkov PIPS vsebuje še modelirano višino morske gladine (Sea Surface Height), njeno temperaturo (Sea Surface Temperature) in slanost (Sea Surface Salinity).

Trenutno najbolj prepoznaven in validiran je model PIOMAS ( Pan-Arctic Ice Ocean Modeling and Assimilation System) Polar Science Centra Applied Physics Laboratorya univerze v  Washingtonu. Mesečno ažuriran graf volumna morskega ledu in anomalije od dnevnega povprečja je na voljo na tem naslovu:
http://psc.apl.washington.edu/wordpress/research/projects/arctic-sea-ice-volume-anomaly/
Na voljo so tudi podatki v textovni obliki (dnevni volumen), kar je zelo koristno, če se kdo želi sam poigrati s podatki:
http://psc.apl.washington.edu/wordpress/research/projects/arctic-sea-ice-volume-anomaly/data/
Opomba: Polj ne rabite izpolnjevati, če tega ne želite.
Model je bil ažuriran spomladi letos. Podatki, ki jih kaže, so kar rahlo srhljivi, saj je po napovedih tega modela izginilo že 3/4 poletnega volumna ledu (Edit: Pravilneje je 2/3 septemberskega ledu - res pa je to led ob zaključku poletne sezone, ko je volumen najmanjši, napaka se je zgodila, ker sem v spominu cifro pred letošnjim popravkom modela). Model se stalno preverja z ostalimi načini merjenja, med drugim je bila zelo uspešna potrditev s satelitskim merjenjem ICESat (glej http://psc.apl.washington.edu/wordpress/research/projects/arctic-sea-ice-volume-anomaly/validation/ ). Na žalost ICESat od leta 2007 ne deluje več, Cryosat pa še ni povsem skalibriran (odstopanja so tudi od drugih merjenj), tako da je povsem možno, da je količina ledu, ki jo model napoveduje, nekoliko podcenjena za zadnja leta (od 2007 dalje).

In za konec še: Norvežani (NERSC) so razvili model TOPAZ, vizualizacija modela na voljo tukaj: http://thredds.met.no/thredds/godiva2/godiva2.html?server=http://thredds.met.no/thredds/wms/topaz/dataset-topaz4-arc-myocean-be




Naslov: Odg: Stanje Arktičnega ledu in kriosfere nasplošno
Sporočilo napisal: PatriceM na 14. Avgust 2011, 16:50:37
Od leta 2008 znanstveniki in ostali kontributorji skušajo napovedati obseg Arktičnega morskega ledu v septembru. Tudi letos ni nič drugače. Projekt se imenuje SEARCH (Study of Environmental Arctic Change). Dva dni nazaj so objavili napovede, bazirane na podatkih o stanju ledu do vključno 31.7.2011. Napovedi variirajo od 3.96 mio km2 do 5.4 mio km2 s srednjo vrednostjo (mediano) 4.6 mio km2, kar bi pomenilo drugi najnižji obseg v merjenju obsega s sateliti do sedaj. Rekordno nizek obseg je bil seveda leta 2007 in je znašal 4.3 mio km2. Raziskovalci napovedujejo povprečni obseg ledu v mesecu septembra, kot ga izmeri NSIDC (poročilo bo izšlo v začetku oktobra 2011). Več o vsem skupaj si lahko preberete tukaj: http://www.arcus.org/search/seaiceoutlook/ , avgustovske napovedi pa lahko preberete tukaj: http://www.arcus.org/search/seaiceoutlook/2011/august

Zanimivi so načini, ki jih posamezni napovedovalci uporabljajo in obsegajo:
- čiste statistične napovedi (na podlagi podatkov o površini, obsegu in ocenjenem volumnu ledu)
- rezultati modeliranja (npr. dr. Jinlun Zhang izdeluje svoje napovedi na podlagi rezultatov modela PIOMAS - več o sami napovedi si lahko pogledate tukaj: http://psc.apl.washington.edu/zhang/IDAO/seasonal_outlook.html - še zlasti zanimiva je grafična predstavitev napovedi, čeprav dr. Zhang strani še ni ažuriral z avgustovsko napovedjo)
- kombinacija modeliranja in statistike
- ni ne boste verjeli, celo rezultati ankete spletne "GW skeptične" strani: www.wattsupwiththat.com , kar je sicer zabavno, posebne vrednosti pa sicer nima

In rahlo izven tematike: Napovedi se je lotil lani novembra tudi Joe Bastardi. Njegova napoved znaša 5.5 mio km2 in je na voljo tukaj: http://wattsupwiththat.com/2010/11/23/joe-bastardis-2011-arctic-sea-ice-prediction/

V podobnem času kot Bastardi je svojo napoved na podlagi kvadratnega trenda septemberskega obsega ledu izdelal tudi bloger Tamino. Njegova napoved znaša 4.6 +/- 0.9 mio km2 in si jo lahko  pogledate tukaj: http://tamino.wordpress.com/2010/10/15/go-ice-go-going-going-gone/
Dodal je še dve posodobitvi na podlagi letošnjih podatkov:
http://tamino.wordpress.com/2011/07/20/ice-forecast-update/ in
http://tamino.wordpress.com/2011/08/01/ice-forecast-update-update/

In če pogledamo, kje smo danes: Obseg je trenutno na 5.7 mio km2 (meritev IAXA: http://www.ijis.iarc.uaf.edu/en/home/seaice_extent.htm) in je za približno 0.4 mio km2 večji od istega datuma v letu 2007 in nižji od ostalih. Površina pa je po meritvah Cryosphere Today (http://arctic.atmos.uiuc.edu/cryosphere/timeseries.anom.1979-2008) nižja kot v istem obdobju leta 2007. Odstopanje gre predvsem na račun drugačne razporeditve ledu, saj je v letu 2007 prišlo tudi do izjemne kompakcije ledu proti severni obali Grenlandije in Kanadskega severnega otočja, medtem ko je letos kar nekaj ledu pripotovalo v Vzhodno sibirsko morje. To pomeni, da je led bolj razpršen, kar se lepo vidi na satelitski sliki: http://rapidfire.sci.gsfc.nasa.gov/imagery/subsets/?mosaic=Arctic.2011225.terra.4km
kar pomeni večji potencial za taljenje in relativno močno zniževanje obsega (ob ustreznem vetru), vendar tudi možnost hitrejše rasti ledu takoj po koncu sezone taljenja (ker je voda dobro pomešana z ledom, se led lažje tvori).


Naslov: Odg: Stanje Arktičnega ledu in kriosfere nasplošno
Sporočilo napisal: PatriceM na 02. September 2011, 06:56:51
Seznona taljenja Arktičnega morskega ledu se počasi končuje, o čemer se lahko prepričate na tej sliki:
(http://mgds.ldeo.columbia.edu/healy/reports/aloftcon/2011/20110830-1601.jpeg)

(To je slika ledolomilca Healy, ki se nahaja na zemljepisni širini 85 stopinj severno in s pomočjo katerega znanstveniki izvajajo meritve. Še opombe: čeprav je led v kar precej slabem stanju se morate zavedati, da ledolomilci pri svojem napredovanju iščejo področja najslabšega ledu in zaradi tega slika ne predstavlja povprečnega ledu na nekoliko širšem območju)  

Da, Arktika je deloma začela že zmrzovati, čisto v skladu z letnim časom in trenutnimi vremenskimi razmerami. A obseg ledu se še vedno krči, kar se zdi na prvi pogled absurdno, a ni. Zmrzuje namreč predvsem najsevernejši (najhladnejši) predel Arktike in center (geografsko gledano) ledene površine, medtem ko na obrobju še vedno poteka taljenje, in to navkljub temperaturam ozračja, ki so nekje že pod ničlo. Kaj so razlogi:
- morska voda ne zamrzne pri 0 C, ampak šele pri -1.8 C (slanost)
- zaradi slanosti morska voda nima anomalije, da gostota med 0 in 4 C z upadom temperature narašča
- globina "premešane vode" je v Arktičnem oceanu izjemno velika, tudi do 200 m
- slednje dvoje pomeni, da se mora izgubiti precej več toplote, predno segreta voda v Arktičnem oceanu začne zmrzovati
- in seveda, ne najmanj pomembno, na obrobju ledu je precej pomembnejši faktor, ki prispeva k taljenju ledu segreta voda (v primerjavi s segretim zrakom) in lahko ob primernem mešanju (ki se zaradi odsotnosti anomalije lažje zgodi) več kot nadomesti toplotne izgube v ohlajeni zrak (v septembru, da ne bo pomoti)
- na koncu pa, ko smo že pri obsegu, zelo pomembno je tudi gibanje ledu, saj lahko primeren veter dodatno zmanjša obseg ledu tako, da ga poriva v smeri Grenlandije in Kanadskega otočja in s tem zelo zmanjša obseg (in deloma površino), ne pa tudi celotne količine (volumen) ledu, kar se je zgodilo v famoznem letu 2007, ko smo doživeli najmanjši obseg (a pozor, to ne pomeni, da se bi leto 2007 lahko zgodilo npr. v 80 tih letih prejšnjega stoletja, saj je led bil že v letu bistveno oslabljen - če upoštevam model PIOMAS (pozor, ni meritev, ampak model, ki pa je vseeno bil dokaj dobro podprt z merjenji) je volumna v 2010 in 2011 manj kot v 2007) in bi enake razmere kot v 2007 kaj lahko povzročile še večje zmanjšanje obsega - del tega smo videli tako lani kot letos v začetku julija, ko so ustrezne vremenske razmere dejansko vodile do najmanjšega obsega v juliju).    

Trenutno je obseg morskega ledu po IAXA približno 4.7 mio km2, le malenkost več od leta 2008 in kakih 0.15 km2 več kot v letu 2007, površina po isti meritvi je nekje tam-tam (sodeč po grafu, nič več). Graf univerze v Bremnu kaže nižjo vrednost obsega kot 2007, graf Arctic Roos pa večjo vrednost obsega kot v 2008 (edini od virov, ki kaže več), površine pa malo manj kot 2008. Kakšen bo dejanski končni minimum pa je težko reči, še zlasti, ker je led čedalje bolj fragmentiran - kar sicer poleti pomeni več taljenja, a tudi hitrejše zamrzovanje nazaj.

Glede na raziskave Tietsche-ja & co (http://www.agu.org/pubs/crossref/2011/2010GL045698.shtml) je namreč vpliv zaradi zmanjšanja odbojnosti vode napram ledu manjši od vpliva slabše izolacije zaradi pomanjkanja ledu, kar pa po drugi strani pomeni, da se variacije v negativno smer (zmanjšanje ledu) hitro izničijo. Ampak slednjega vsaj v zadnjih petih letih (ja vem, prekratka doba, da bi lahko sledili, ne glede na napoved modela, da se obseg ledu restavrira v 2-3 letih) nismo opazili in dejstvo ostaja, da smo v zadnjih petih letih dosegli 5 najnižjih obsegov. Če primerjamo to dejstvo z napovedmi IPCC, vidimo, da je zmanjšanje ledu kar 4 krat večje od napovedi. Študija, ki so jo pripravili Rampal in ostali razliko pripisuje napačnemu modeliranju gibljivosti ledu (tanjši led je bolj gibljiv kot debelejši in ima večjo možnost, da ga odnese v severni Atlantik skozi ožino med Grenlandijo in Svaalbardom, IPCC modeli tega ne predvidevajo), več si lahko preberete tukaj:
http://web.mit.edu/~rampal/rampal_homepage/Publications_files/Rampal_etal2011.pdf


Naslov: Odg: Stanje Arktičnega ledu in kriosfere nasplošno
Sporočilo napisal: PatriceM na 07. September 2011, 18:17:55
NSIDC je izdal redno mesečno poročilo, ki se nanaša na stanje ledu v avgustu 2011.

Povzetek poročila je sledeč:
- povprečni mesečni obseg je v avgustu znašal 5.52 mio km2, kar je druga najnižja vrednost od leta 1979, ko so se začela satelitska merjenja do sedaj in je 160.000 km2 več od najnižje vrednosti v avgustu 2007 in 2.15 mio km2 nižja od povprečja 1979 - 2000.
- konec avgusta je bil obseg ledu od rekordne vrednosti, dosežene leta 2007 večji za 100.000 km2. Dne 5. septembra je najnižja letna vrednost bila že nižja od najnižje vrednosti v letu 2008, druge najnižje najnižje letne vrednosti obsega, izmerjene do sedaj
- temperature na višini 1000 mnm so bile za 1-4 stopinje C višje od povprečja 1980-2010 (opomba: temperature na 2m so večinoma le malo nad ničlo, ker se zrak ohlaja zaradi ledu)
- odprta sta tako severovzhodni kot severozahodni prehod
- možnost, da se izmeri rekordno nizka vrednost obsega, ni izključena, je pa odvisno tudi od vremena

Celotno poročilo si lahko ogledate tukaj:
http://nsidc.org/arcticseaicenews/2011/090611.html


Naslov: Odg: Stanje Arktičnega ledu in kriosfere nasplošno
Sporočilo napisal: PatriceM na 20. September 2011, 17:06:50
NSIDC je izdal 2 vmesni poročili o koncu sezone taljenja v Arktiki:
http://nsidc.org/arcticseaicenews/2011/091311.html
http://nsidc.org/arcticseaicenews/2011/091511.html

Povzetek: Leta 2011 je po podatkih NSIDC minimalna vrednost obsega ledu dosegla drugo do sedaj najnižjo vrednost (prejšnja je bila izmerjena v septembru 2007) in sicer 4.33 mio km2, kar je približno 160.000 km2 več kot v letu 2007 in 2.38 mio km2 od povprečja v 1979-2000. Napaka meritve je ocenjena na 50.000 km2. Nekatere ostale raziskovalne skupine (Univerza v Bremnu) so izmerile rekordno nizko vrednost obsega (oziroma površine, Cryosphere Today). Poleg tega vremenske razmere v 2011 niti slučajno niso bile tako naklonjene nizkim vrednosti obsega (prevladujoča smer vetrov v letu 2007 je poleg taljenja povzročila tudi "zbijanje" ledu, kar nujno zmanjša obseg, med tem ko je v avgustu 2011 veter povzročal razširjanje ledu - kar se lepo vidi tudi v kar solidnem skoku obsega in površine navzgor takoj po zaključku sezone taljenja).

Rekordno nizek je tudi izračunan volumen ledu po modelu PIOMAS.

Končna analiza sezone bo podana v začetku oktrobra. Tedaj bomo lahko tudi primerjali uspeh različnih napovedi in tudi povprečne septemberske obsege med seboj.


Naslov: Odg: Stanje Arktičnega ledu in kriosfere nasplošno
Sporočilo napisal: PatriceM na 18. Marec 2012, 21:34:34
pozdravljeni,
se opravičujem za zamudo pri postanju, a veliko dela v službi, ne najboljše zdravstveno stanje in "par izbrisanih poizkusov" so me malo ustavile pri postanju.
No, pa si sedaj poglejmo najprej stanje ledu v septembru 2011. Večina meritev je izmerilo 2. najnižjo vrednost do sedaj:
- NSIDC povprečje obsega ledu za september 2011 je bilo 4.61 mio km2, kar je 2.43 mio km2 manj od dolgoletnega povprečja. Nižja izmerjena vrednost je bila le leta 2007. Celotno poročilo NSIDC je na voljo tukaj: http://nsidc.org/arcticseaicenews/2011/10/
- IAXA najnižja vrednost je bila 4.526875 mio km2, izmerjena 9.9.2011
- Cryosphere Today in Univerza v Bremnu sta poročala o najnižjih vrednosti površine (CT je zabeležila najnižjo vrednost 2.9047396 mio km2, kar je še manj kot v letu 2007, ko so izmerili 2.9194391 mio km2). Dokument, ki ga je izdala Univerza v Bremnu, je na voljo tukaj: http://www.iup.uni-bremen.de:8084/amsr/minimum2011-en.pdf

Za 2011 je značilno, da se je proces zamrzovanja začel relativno zgodaj v primerjavi z nekaterimi preteklimi leti (minimum obsega je bil izmerjen 9.9.), kar gre pripisati vremenskim razmeram in ustreznemu vetru, ki ni preveč narival ledu, kot se je to zgodilo v 2007.

Nasploh je primerjava z 2007 zanimiva. Tako kot v več zadnjih letih je v tudi v juliju 2011 prevladovala izrazita dipolna anomalija. Gre za vremenski vzorec, ki ga karakterizirata močno območje visokega zračnega pritiska nad Beaufortovim morjem in ciklon nad Karskim morjem. Posledično se ob tem vzorcu zračnega pritiska in posledično vetrov poveča iztek ledu iz Arktičnega oceana v Atlantski ocean skozi ožino Fram (med Svaalbardom in Grenlandijo) in narivanje ledu ob severni rob kanadskega severnega otočja. Ta vzorec je bil v letu 2007 izjemno izrazit in konstanten in je brez dvoma pomembno prispeval k ekstremnemu znižanju obsega ledu v tem letu. V letih 2010 in 2011 je bil ta vzorec izrazit v prvem delu poletja, medtem ko so bile v drugem delu poletja 2011 razmere nekoliko drugačne. V obeh letih se je po zaključku tega vzorca zmanjševanje obsega precej upočasnilo. Vendar pa sta obe leti kljub vsemu postregli s precej nizkim končnim obsegom.

Še bolj zanimiva je primerjava rezultatov modela PIOMAS (model, ki skuša oceniti volumen ledu). Po tem modelu sta bili do sedaj najnižji količini ledu izračunani za septembra 2010 in 2011 (2011 rahlo nižji). Vsekakor je tu potrebna previdnost, a če je model pravilen, potem je več kot polovica morskega ledu že staljena. V tej luči se niti napoved profesorja Jamesa Maslowskega, da bo večina Arktičnega oceana prvič prosta ledu v letih med 2013 in 2019 niti ne zdi tako "divja", čeprav gre za daleč najbolj ekstremno napoved resnega oceanografa.

Za zaključek opisa lanskega minimuma si poglejmo še napovedi, ki so jih znanstveniki podali v začetku junija, oz. začetku julija 2011: Mediana junijskih napovedi (podatki o taljenju so obsegali podatke do 1.6.) so segali od 4 do 5.5 mio km2, z mediano 4.7 mio km2. Mediana julijskih napovedi je bila 4.6 mio km2, kar je izjemno blizu končne vrednosti. Končno poročilo SEARCH je na voljo tukaj: http://www.arcus.org/search/seaiceoutlook/2011/summary

Zanimiva je tudi statistična napoved, ki jo je na podlagi analize trendov podal bloger Tamino (po zadnjih informacijah gre za klimatologa Granta Fosterja). Ta je zgolj na podlagi analize trendov že v jeseni 2010 napovedal obseg 4.66 mio km2. Kasnejše statistične napovedi sicer niso bile tako uspešne, vendar vse v mejah napak. Predvsem je zaskrbljujoče, saj vse skupaj kaže, da se obseg ledu zmanjšuje pospešeno, in to dovolj, da je statistično značilen pospešeni trend v primerjavi z linearnim. Po drugi strani se je naš prijatelj Joe Bastardi odrezal bistveno slabše, saj je bila njegova napoved 5.5 mio km2 precej previsoka.

Na žalost je v začetku oktobra odpovedal senzor AMSR-E. Tako na žalost niso več na voljo podatki IAXA, univerza v Bremnu pa je svojo stran prilagodila na senzor SSMIS. Na žalost je imel AMSR-E najboljšo ločljivost, kar pomeni, da bo opazovanje obsega nekoliko oteženo. Podatki univerze v Bremnu za senzor SSMIS so na voljo tukaj: http://www.iup.uni-bremen.de:8084/ssmis/index.html

Za konec pa še, poglejmo si, kako se je regeniral led v Arktiki. Relativno mrzlo vreme na področju Beringovega zaliva je poskrbelo, da je na teh dveh področjih obseg ledu večji od dolgoletnega povprečja. Po drugi strani je nenavadno toplo morje poskrbelo, da je v območju Novaje Zemlje precej manj ledu kot običajno, čeprav je v zadnjih dneh tudi to morje uspelo zamrzniti, vendar pa je sodeč po satelitskih slikah led precej šibak in ga, kot vse kaže, vsaj meritve Cryosphere Today ne zaznavajo. Vsekakor pa se že iz leta 2010 lahko naučimo, da končni hitri skoki obsega ledu ob koncu ne napovedujejo bistvenega izboljšanja stanja ledu konec septembra.



Naslov: Odg: Stanje Arktičnega ledu in kriosfere nasplošno
Sporočilo napisal: PatriceM na 04. April 2012, 22:21:08
Poročilo NSIDC za stanje v Arktiki je zunaj:
http://nsidc.org/arcticseaicenews/2012/04/

Povzetek:
- Povprečni obseg Arktičnega ledu je v marcu znašal 15.21 mio km2, kar je najvišji obseg po letu 2008, a še vedno 9. najnižji od začetka satelitskih merjenj in manj dolgoletnega povprečja, čeprav znotraj dveh standardnih odklonov. Večji obseg od povprečja so izmerili v Beringovem morju, Baffinovem zalivu (med Grenladnijo in Kanado) in v Ohotskem morju. V teh predelih je bila temperatura na 925 hPa 6-8 C nižja od dolgoletnega povprečja, v Beringovem morju pa so ugodni vetrovi povzročili izvoz ledu iz centralnega artkičnega oceana skozi Beringovo ožino, kar je še dodatno povečalo količino ledu v tem področju. Na drugi strani je bil obseg ledu nižji od povprečja v Barentsovem in Karskem morju, kjer so izmerili 4-6 stopinje nad povprečjem. V Karskem morju je bilo dolgo časa zelo malo ledu (zaradi vremena v tem področju) in šele proti koncu zime je zamrznila večina Karskega morja. Led, ki je nastal proti koncu, je primerno tanek.
- Največji obseg ledu je bil izmerjen 18. marca, kar je dvanajst dni kasneje od povprečja. Datum največjega obsega ima rahel trend počasne rasti (obseg se začne manjšati čedalje kasneje v pomladi).
- Količina večletnega ledu kaže postopno upadanje večletnega ledu, ki je večinoma debelejši na račun tanjšega in bolj slanega enoletnega ledu. Najdebelejšega ledu, starejšega nad 4 leta je le še 2%, za razliko od povprečja okoli 25% v 80tih letih prejšnjega stoletja.



Naslov: Odg: Stanje Arktičnega ledu in kriosfere nasplošno
Sporočilo napisal: PatriceM na 05. Maj 2012, 18:47:32
NSIDC je izdal poročilo za April 2012 (http://"http://nsidc.org/arcticseaicenews/2012/05/")
Povzetki poročila:
Aprilski obseg ledu je bil izjemno visok (najvišji po letu 2001) in je skoraj dosegel dolgoletno povprečje z obsegom 14.73 mio km2 (zaostal je le za borih 270.000 km2). Obseg je bil zelo nadvpovprečen v Beringovem morju, kar je bila posledica nizkih temperatur v tem območju Arktike in pa prevladujočih vetrov, ki so gnali led proti jugu. Nekoliko nad povprečjem je bil obseg ledu tudi v Baffinovem zalivu in delih Ohotskega morja.

Vsekakor je pri napovedih, da se je led vrnil na nivo iz 80 tih let prejšnjega stoletja potrebno upoštevati dejstvo, da je veliko tega ledu zelo tankega, kar se lepo vidi, če primerjate satelitsko sliko karskega morja iz dne 22.4.2012, kjer je lepo viden sveže formiran led v kar precejšnjem delu tega morja:
(http://rapidfire.sci.gsfc.nasa.gov/imagery/subsets/?subset=Arctic_r03c05.2012113.terra.1km.jpg)

z radarsko sliko koncentracije ledu univerze v Bremnu:
(http://www.iup.uni-bremen.de:8084/ssmisdata/asi_daygrid_swath/n6250/2012/apr/asi180-SSMIS-n6250-20120422-v5_nic.png)

Kjer je lepo vidno, da čeprav led je, sateliti ne ločijo med svežim, tankim ledom in debelejšim ledom, ki je nastajal celo zimo.
Podobna zgodba se je odvijala v letu 2010, ko je površina ledu drastično upadla v maju in dosegla v začetku junija za tisto obdobje celo (takrat) rekordno vrednost.

NSIDC podaja tudi zanimivo zgodbo iz drugega konca sveta (Antarktike), kjer je zaradi močnih vetrov obseg ledu izjemno hitro naraščal (led je bil potisnjen od obale stran, na obali pa se je začel formirati nov led - tipično taka situacija pozimi povečuje obseg ledu). Omenjajo tudi delovanje satelita Cryosat, vendar pa nekih dokončnih podatkov še ni na voljo (oz. jih vsaj jaz nisem našel in preučil).


Naslov: Odg: Stanje Arktičnega ledu in kriosfere nasplošno
Sporočilo napisal: PatriceM na 07. Junij 2012, 19:18:43
NSIDC je izdal junijsko poročilo. Kratek povzetek:
- obseg ledu je po pričakovanjih v začetku maja naglo upadel, nato pa se je v drugi polovici meseca padanje obsega umirilo in je bilo proti koncu meseca povprečno (zelo tanek led, nastal v aprilu, se je hitro stalil)
- povprečni mesečni obseg je znašal 13.13 mio km2, kar je 480 tisoč km2 pod dolgoletnim povprečjem in je nekje podobno kot v letih 2008-2010, vendar več kot v letu 2011
- Maj in April imata najnižji trend zniževanja obsega med vsemi meseci (kar ni presenetljivo, glede na to, da raziskave to predvidevajo, saj je led dober izolator in se ob odsotnosti le-tega izgubi več toplote, kar posledično vodi do tega, da preko zime nastane več ledu)
- v Beringovem morju je precej več ledu kot običajno, kar je posledica precej podpovprečne temperature in konstantnih severnih vetrov v tem delu Arktike. Po drugi strani je ledu bistveno manj v Karskem in Barentsovem morju (atlantska stran Arktike), kar skupaj vseeno vodi do nekoliko nižjega obsega od povprečja
- meritve debeline z letali kažejo na precej podpovprečno debel led v južnem Beaufortovem morju, ki je že precej razbit. Po drugi strani je ob obali Aljaske led debelejši kot običajno. Posledice tega so že vidne pri vstopu v Severozahodni prehod iz aljaške strani, kjer nastalo precejšnje območje odprte vode zaradi ustreznih vetrov in dovolj visokih temperatur v tem delu Arktike (v nasprotnem primeru voda, kadar se led razmakne, pozimi hitro zamrzne).

Poročilo je na voljo tukaj:
http://nsidc.org/arcticseaicenews/2012/06/

Še nekaj: Polar science center je objavil rezultate modela PIOMAS do 31.5.2012, ki kažejo, da je po tem modelu količina ledu v tem času najnižja do sedaj.
Podatke si lahko ogledate tukaj:
http://psc.apl.washington.edu/wordpress/research/projects/arctic-sea-ice-volume-anomaly/

Kot zanimivost pa dodajam še dve napovedi septemberskega obsega z Nevenovega bloga:
L. Hamilton:
NSIDC obseg ledu: 4.3 mio km2
http://neven1.typepad.com/blog/2012/06/naive-predictions-of-2012-sea-ice.html

C. Randles: 4.3 mio km2 +/- 1.13 mio km2
http://neven1.typepad.com/blog/2012/06/search-outlook-contribution-may-2012.html

Obe napovedi bazirata na analizi trendov gibanja kazalcev količine ledu v preteklih letih in projekcij teh trendov v leto 2012. Obe napovedi uporabljata model pospešenega taljenja ledu. Vsekakor pa so statistične napovedi precej nezanesljive, a analiza trendov je jasna: morski led v Arktiki še zlasti poleti naglo in čedalje hitreje upada. Dovolj, da je to statistično značilno (ne le trend upadanje, pač pa tudi pospešitev).

Še nekaj: Meritve IAXA, ki so bile prekinjene zaradi odpovedi senzorja AMSR-E so spet na voljo na originalnem naslovu http://www.ijis.iarc.uaf.edu/en/home/seaice_extent.htm . Vendar je zaradi menjave satelita nekoliko vprašljiva kompatibilnost podatkov pred 2012 s podatki v 2012. Še manjše opozorilo, podatka za zadnja 2 dni sta zaradi težav pri obdelavi podatkov neuporabna in jih ne upoštevajte, saj sta deležna številnih korekcij.


Naslov: Odg: Stanje Arktičnega ledu in kriosfere nasplošno
Sporočilo napisal: PatriceM na 12. Junij 2012, 20:54:25
Kot vsako leto zadnjih nekaj let so se raziskovalci (večinoma znanstveniki, s par izjemami, kar je označeno kot public contributions) lotili predvidevanj o minimalnem obsegu arktičnega ledu v septembru. Predvidevanja so bila zbrana na podatkih iz maja 2012 in prejšnjih let. Napovedi so objavljene tukaj: http://www.arcus.org/search/seaiceoutlook/2012/june

Letošnje napovedi imajo mediano 4.4 mio km2 in variirajo od 4.1 mio km2 do 4.9 mio km2. Zanimivo je, da praktično nihče ne napoveduje obsega, večjega od 5 mio km2 (kar je v rangu 5. tih najnižjih obsegov do sedaj), kar je pod linearnim trendom upadanja obsega morskega ledu. Napovedi so bodisi statistične (na podlagi analize trendov iz preteklih let), modelske (večinoma bazirajo na modelu PIOMAS, nekatere, zlasti višje napovedi uporabljajo rezultate globalnih klimatskih modelov) ali hevristične (na podlagi opažanj stanja ledu in splošnega poznavanja, torej, ugibanje na podlagi vizualne percepcije), nekaj pa je tudi mešanih modelov.

Napoved 4.4 mio km2 je nekaj malega nad minimalnim obsegom, doseženim v letu 2007, a precej blizu te minimalne vrednosti, tako da rekordno nizke vrednosti ni mogoče izključiti (po pričakovanju).

Regionalno pa za letos napovedujejo, da utegne severozahodni prehod ostati zaprt (led se ne bo popolnoma stalil v tem območju). Naslednja napoved bo znana 11. julija, kjer se bodo upoštevali podatki do konca junija.

Vsekakor bo dogajanje zelo odvisno od vremena in pa seveda od trenutnega stanja ledu. Manjša debelina ledu namreč lahko pomeni večjo mobilnost in to lahko ob primernem vremenu povzroči velike premike ledu v nižje geografske širine, ki lahko pomenijo precej večje taljenje. Pomemben faktor predstavljajo tudi vdori tople vode iz južnejših območij, če se ne pogreznejo dovolj hitro. Vsekakor so detajli še rahlo skriti, še posebej na krajših časovnih skalah v letu ali dveh.


Naslov: Odg: Stanje Arktičnega ledu in kriosfere nasplošno
Sporočilo napisal: PatriceM na 16. Junij 2012, 15:58:32
Izjemni opisi (čudno, da tega nisem našel že prej) o morskem ledu na spletni strani NSIDC: http://nsidc.org/cryosphere/seaice/index.html


Naslov: Odg: Stanje Arktičnega ledu in kriosfere nasplošno
Sporočilo napisal: PatriceM na 19. Junij 2012, 20:47:56
Nekoliko nenavadno, ampak NSIDC je izdal vmesno poročilo že v juniju. V njem opozarjajo na rekordno nizek trenutni obseg ledu (poročilo je na voljo tukaj: http://nsidc.org/arcticseaicenews/2012/06/sea-ice-tracking-at-record-low-levels/ ). Vsekakor je zanimivo, da se je že stopil led v Beringovem morju (kjer je bil obseg celotno zimo nadpovprečen). Vremenski pogoji so bili v prvi polovici junija izjemno ugodni za doseganje nizkih vrednosti obsega ledu. Nastopila je namreč t.i. dipolna anomalija - območje visokega pritiska nad Beaufortovim morjem in nizkega nad Karskim, kar vodi do povečanega iznosa ledu iz Arktike  - ta vremenski vzorec, ki je vztrajal čez celotno poletje 2007 je doprinesel k rekordni vrednosti. Kot kažejo napovedi (ECMWF, GFS), se bo ta vzorec spremenil in pričakuje se upad hitrosti zmanjševanja obsega Arktičnega ledu (to se sicer že pozna na grafu DMI: http://ocean.dmi.dk/arctic/icecover.uk.php ) v naslednjih dneh. Ker sezona taljenja niti še ni vrhuncu, je seveda še precej zgodaj, da bi lahko ocenili sezono taljenja (to bo bolj jasno nekje od srede avgusta). Vsekakor pa je jasno tudi nekaj drugega: Aprilski visok obseg ni povedal kaj dosti o sezoni taljenja. Tudi junijski nizek še ne da dobre slike (vreme je še preveč pomemben faktor), čeprav je res, da nizek obseg pomeni pomemben povratni mehanizem zaradi nižje odbojnosti oceanov v primerjavi z ledom (ob dejstvu, da v času poletnega solsticija severni pol v primeru jasnega vremena prejme več sončne energije kot kateri koli drug prostor na Zemlji - na primer Ljubljana dobi 485 W/m2, severni pol pa 526 W/m2, poglejte tukaj: http://aom.giss.nasa.gov/srlocat.html).


Naslov: Odg: Stanje Arktičnega ledu in kriosfere nasplošno
Sporočilo napisal: PatriceM na 26. Junij 2012, 19:45:34
Neven je na arktičnem blogu objavil izjemno zanimiv članek o vplivih morskih tokov na hitro krčenje ledu v Arktiki, mislim, da je to kar eden njegovih najboljših zapisov na njegovem blogu in je zelo lepo zbral in opisal raziskave in nejasnosti na to temo. Globalni klimatski modeli namreč niso predvideli tako drastičnega krčenja Arktičnega ledu v tako kratkem času in eden od možnih faktorjev je tudi povečan dotok toplote iz Atlantskega in Tihega oceana v Arktični ocean, skupaj s povečanim mešanjem vode (večinoma topli južni tokovi sicer zaradi večje slanosti, ki izniči nižjo gostoto zaradi višje temperaturee "poniknejo" v globino in ne vplivajo na Arktični morski led). Celoten prispevek si ga lahko preberete tukaj: http://neven1.typepad.com/blog/2012/06/ocean-heat-flux.html
V tem blogu je naveden tudi članek dr. Rona Kwoka in pokojnega dr. Norberta Untersteinerja (http://www.atmos.washington.edu/events/norbert/) o tanjšanju morskega ledu v Arktiki. (http://bprc.osu.edu/rsl/IST/documents/Kwok.2011.PTO.pdf)


Naslov: Odg: Stanje Arktičnega ledu in kriosfere nasplošno
Sporočilo napisal: PatriceM na 09. Julij 2012, 18:07:11
NSIDC je izdal poročilo o stanju Arktičnega ledu v juniju 2012. Poročilo je na voljo tukaj (http://nsidc.org/arcticseaicenews/2012/07/). Nekaj povzetkov:
- Povprečni obseg Arktičnega ledu v juniju 2012 je znašal 10.97 mio km2, kar je 1.18 mio km2 pod dolgoletnim povprečjem 1979-2000. Zadnja tri leta so postregla s tremi najnižjimi povprečnimi vrednostmi v juniju, 2010 je bil junijski obseg najnižji, leta 2012 je 140.000 km2 večji. Trend zmanjševanja obsega v juniju znaša 3.7% na dekado.
- Najbolj je obseg odstopal navzdol v Barentsovem in Karskem morju (Atlantska stran Arktike). Pomembno je bilo tudi obsežno območje odprte vode v Beaufortovem morju, svoje pa je k nizkemu obsegu prispevalo tudi hitro taljenje v Baffinovem in Hudsonovem zalivu.
- Podobno kot maja je bilo vreme nadpovprečno toplo, na višini 925 hPa so bile izmerjene temperaturo 1-4 stopinje celzija nad povprečjem 1981-2010, v nekaterih predelih nad severno Evrazijo in južnim delom Baffinovega zaliva pa celo 7-9 stopinj višje (opomba: Prizemna temperatura na višini 2 m se večino poletja zaradi ledu giblje le kako stopinjo nad 0, ker led hitro ohladi tople zračne mase tik nad njim).
- Rekordno nizka je bila tudi površina snega na severni polobli, kar 1 mio km2 nižja vrednost od do sedaj rekordno nizke vrednosti v juniju 2010.

PSC univerze pa je izdal zadnje rezultata modela PIOMAS. Junijski volumen je rekordno nizek. Več si poglejte na strani projekta PIOMAS (http://psc.apl.washington.edu/wordpress/research/projects/arctic-sea-ice-volume-anomaly/).


Naslov: Odg: Stanje Arktičnega ledu in kriosfere nasplošno
Sporočilo napisal: PatriceM na 07. Avgust 2012, 21:23:17
Ravnokar sem si ogledal zanimivo prezentacijo (http://www.youtube.com/watch?list=PL61B096B67AD0EE3E&v=RtRvcXUIyZg&feature=player_detailpage) dr. Jennifer Francis o vplivu zmanjšane količine Arktičnega ledu na spremembo vremenskih vzorcev, predvsem spremembo obnašanja Rossbyjevih valov. Ena od bolj šokantnih zadev je, da bo kot kaže AO index precej manj stabilen in s tem manj uporaben za nekajmesečne vremenske napovedi. EDIT: Našel sem tudi povezavo na študijo, na kateri temelji predavanje. Na voljo je tukaj (http://marine.rutgers.edu/~francis/pres/Francis_Vavrus_2012GL051000_pub.pdf)

Sicer pa je NSIDC izdal kar 2 poročili: Vmesno 24. julija (http://nsidc.org/arcticseaicenews/2012/07/) in pa redno avgustovsko (http://nsidc.org/arcticseaicenews/2012/08/)

Povzetek avgustovskega poročila:
- povprečni julijski obseg ledu je znašal 7.94 mio km2, kar je druga najnižja vrednost do sedaj (leta 2011 je bil obseg manjši za 20.000 km2)
- Največja negativna odstopanja so bila v Atlantskem delu (Barentsovo, Karsko in Vzhodno sibirsko morje) in v Beafortovem morju, med tem ko je bila v Čukotskem morju na nivoju povprečja.
- Ne severni ne severozahodni prehod še nista povsem odprta
- Vremenske razmere so se čez mesec julij precej spreminjale.
- Trend zmanjševanja julijskega obsega znaša -7.1 % na dekado
- Arktični led izginja hitreje od napovedi modelov, ki so jih uporabili pri IPCC

Poleg tega je v poročilu omenjeno izjemno taljenje ledu na Grenlandiji, saj se je zaradi vdora izjemno toplega zraka led talil praktično na celotni Grenlandiji, tudi na višini 3200 m, kar se je sicer v zadnjih nekaj 1000 letih že zgodilo, a zelo redko (naj bi se zgodilo enkrat na 150 let). To je povzročilo tudi nekaj težav, med drugimi je povzročilo tudi zrušitev mostu čez Watsonovo reko v Kangerlussuaqu (http://www.meltfactor.org/blog/?p=556). Dogodek je lepo pokazal, kako močan je povratni mehanizem zaradi zmanjšanja odbojnosti ledu ob tem, ko zaradi taljenja postaja čedalje temnejši (kar spet pospeši taljenje zaradi boljše absorbcije sončne svetlobe).


Naslov: Odg: Stanje Arktičnega ledu in kriosfere nasplošno
Sporočilo napisal: PatriceM na 15. Avgust 2012, 21:42:29
NSIDC je javno objavil svoje podatke o obsegu arktičnega morskega leda. Na voljo so v treh datotekah na naslednjih povezavah:
- tekoči podatki (ftp://sidads.colorado.edu/DATASETS/NOAA/G02135/north/daily/data/NH_seaice_extent_nrt.csv)
- zgodovinski podatki (ftp://sidads.colorado.edu/DATASETS/NOAA/G02135/north/daily/data/NH_seaice_extent_final.csv)
- povprečje 1979-2000 (ftp://sidads.colorado.edu/DATASETS/NOAA/G02135/north/daily/data/NH_seaice_extent_climatology_1979-2000.csv)


Naslov: Odg: Stanje Arktičnega ledu in kriosfere nasplošno
Sporočilo napisal: PatriceM na 17. Avgust 2012, 21:13:28
NSIDC se je razpisal še o nenavadno močnem ciklonu v Arktičnem oceanu, ki je v kratkem času izjemno zmanjšal obseg in površino morskega ledu (http://nsidc.org/arcticseaicenews/2012/08/), ki na današnji dan (meritve so z dne 16.8) dosega rekordno nizke vrednosti za ta dan (sicer so že bile izmerjene nižje vrednosti, a sezona taljenja bo predvidoma trajala še kake 3 tedne). Poročilo je z dne 13.8., v njem pa navajajo, da je površina manjša za kar 483.000 km2 od površine 13.8.2007, ki je leto, ko so izmerili najnižji obseg ledu do sedaj. Anomalija glede na klimatološko povprečje 1979-2000 pa je znašala enormnih 2.63 mio km2 - kar je več kot 30% pod dolgoletnim povprečjem, saj površina znaša 5.09 mio km2.

Še posebej nenavden za ta čas je bil omenjeni ciklon (taki cikloni so bolj značilni za jesensko obdobje). Pritisk v središču ciklona se je 6.8. spustil do izjemno nizke vrednosti (tudi za to regijo) 964 hPa, kar je botrovalo močnim vetrovom in povečanemu taljenju, saj se je v času od 7-9.8 dnevno zmanjševal obseg ledu za kar 200.000 km2 (običajno za ta čas je cca 60.000 km2). Vzrok temu pripisujejo deloma nevihti, deloma pa že poprej močno načeti površini ledu, saj se je stalilo obsežno območje, kjer je bila koncentracija ledu okrog 50%.

O nevihti se je precej razpisal tudi Neven, ki zadeve precej podrobno spremlja zadnja 3 leta. Pripravil je kar 3 prispevke, kjer je prikazal dogajanje v tem času:
http://neven1.typepad.com/blog/2012/08/arctic-storm-part-1.html
http://neven1.typepad.com/blog/2012/08/arctic-storm-part-2-the-color-purple.html
http://neven1.typepad.com/blog/2012/08/arctic-storm-part-3-detachment.html
V teh temah se mi zdi zanimivo pisanje Roba Dekkerja, ki je opazil, da so določene boje prikazale precej mešanja globinske tople vode s hladnejšo površinsko (ni napaka, razlika v gostoti gre predvsem na račun slanosti vode, saj je v Arktičnem oceanu topla slana voda gostejša od hladnejše, a manj slane površinske vode). Določeni instrumenti so glede na njegov komentarje pokazali mešanje vode celo do globine 500 m, kar je lepo razvidno na tem grafikonu:
(http://www.whoi.edu/itp/images/itp53dat3.jpg)
Vse skupaj lahko, še zlasti, če se bo v prihodnjih letih še nadaljevalo (velik če), pospeši izginjanje morskega ledu.


Naslov: Odg: Stanje Arktičnega ledu in kriosfere nasplošno
Sporočilo napisal: PatriceM na 25. Avgust 2012, 15:46:56
Letošnja sezona taljenja Arktičnega ledu je zares izjemna  ???  ??? Danes velja, da so z vsemi pasivnimi mikrovalovnimi senzorji in različnimi metodami obdelovanja signala izmerili najnižjo vrednost tako obsega kot površine arktičnega morskega ledu do sedaj in kot vse kaže, bo obseg ledu v najnižji točki manjši od 4 mio km2 (trenutna vrednost tako NSIDC kot IJIS je okrog 4.1 mio km2). Izginjanje Arktičnega ledu je močan indikator pravilnosti klimatoloških teorij v smislu pomena izpustov CO2 v zrak, hkrati pa tudi velik izziv za tiste znanstvenike, ki se ukvarjajo z modeliranjem podnebja, saj tako hitrega izginjanja v večini globalnih cirkulacijskih modelih niso napovedovali.
Edit: JAXA je izdala poročilo o rekordu: http://www.eorc.jaxa.jp/en/imgdata/topics/2012/tp120825.html
Edit2: Glede na to, da je tekoče povprečje 5 dni padlo pod rekordno vrednost, je uradno poročilo o rekordno nizki vrednosti izdal tudi NSIDC (http://"http://nsidc.org/arcticseaicenews/2012/08/arctic-sea-ice-breaks-2007-record-extent/")


Naslov: Odg: Stanje Arktičnega ledu in kriosfere nasplošno
Sporočilo napisal: PatriceM na 29. Avgust 2012, 17:50:51
Za spremembo 2, glede na kvaliteto medijev zaradi šparanja na novinarjih v zadnjem času, zelo osvežujoča članka o letošnjem rekordu na dnevniku:
Članek o rekordu (http://www.dnevnik.si/novice/znanost/1042548928) in
Intervju z dr. Lučko Kajfež Bogataj (http://www.dnevnik.si/novice/znanost/1042548801)


Naslov: Odg: Stanje Arktičnega ledu in kriosfere nasplošno
Sporočilo napisal: PatriceM na 04. September 2012, 20:03:40
Danes se je prvič, odkar Cryosphere today (http://arctic.atmos.uiuc.edu/cryosphere/) objavlja podatke o meritvah površine morskega ledu, zgodilo, da je dnevna anomalija povprečja 1979-2008 po absolutni vrednosti presegla površino samo:
(https://fbcdn-sphotos-d-a.akamaihd.net/hphotos-ak-ash4/330279_4217504130094_743568233_o.jpg)


Naslov: Odg: Stanje Arktičnega ledu in kriosfere nasplošno
Sporočilo napisal: PatriceM na 06. September 2012, 20:17:06

NSIDC je izdal redno mesečno poročilo o stanju Arktičnega ledu v avgustu 2012:
http://nsidc.org/arcticseaicenews/2012/09/arctic-sea-ice-falls-below-4-million-square-kilometers/

Povzetek poročila in nekaj opažanj:

Po izmerjeni novi najnižji vrednosti obsega arktičnega morskega ledu dne 26. avgusta (http://nsidc.org/arcticseaicenews/2012/08/arctic-sea-ice-breaks-2007-record-extent/) se je obseg zmanjševal in je sedaj pod 4 mio km2. V primerjavi z razmerami v Septembru v 80-tih in 90-tih letih prejšnjega stoletja to pomeni zmanjšanje za 45% v obsegu ledu. Vsaj še en ali dva tedna lahko pričakujemo nadaljne taljenje ledu.

Pregled stanja ledu
V celotnem mesecu avgustu so bile izmerjene vrednosti nižje od rekordnih vrednosti v letu 2007, kar je botrovalo rekordno nizki povprečni vrednosti za mesec avgust, ki je znašala 4.72 mio km2 - količina je ocenjena na podlagi satelitskih meritev od leta 1979. Obseg ledu je bil neobičajno nizek v vseh področjih Arktike, razen v vzhodnem Grenlandskem morju, kjer je bil obseg blizu povprečne vrednosti. 26. avgusta je 5 dnevno tekoče povprečje doseglo nižjo vrednost od predhodne najnižje vrednosti, izmerjene 18. septembra 2007, ki je znašala 4.17 mio km2. Do konca avgusta je obseg zdrknil pod 4 mio km2. Večinoma se obseg neha krčiti v drugem tednu septembra.

Povprečno dnevno zmanjševanje obsega ledu v avgustu 2012 je znašalo 91.700 km2, kar je največja hitrost zmanjševanja, izmerjena v avgustu od začetka satelitskih meritev v letu 1979. Avgusta 2007 je ta vrednost znašala 66.000 km2, v predhodno rekordnem letu 2008 pa 80.600 km2. Povprečno se sicer led v avgustu dnevno zmanjša za 55.100 km2. Večina izmerjene izjemno hitre izgube gre na račun izgub v Čukotskem in Vzhodno sibrskem morju, katerih vzrok je bila deloma tudi izjemen ciklon, ki je v to območje prišel v začetku meseca in je prispeval k razbitju ledene ploskve. Navkljub temu, ko se je ciklon polegel, je povprečna dnevna izguba še vedno znašala 77,800 km2 dnevno.

Avgustovske temperature na višini 925 hPa so ostale 1-3 stopinje C nad povprečjem nad večino pacifiškega sektorja Arktičnega oceana (opomba prev.: Mišljeno predvsem Beaufortovo, Čukotsko in Vzhodno sibirsko morje in Centralni Arktični ocean severno od teh morij). Na Atlantski strani sta Karsko in Barentsovo morje imela 1-4 stopinje nižje temperature od dolgoletnega povprečja.

Primerjava z prejšnjimi leti
Mesečni obseg je bil z vrednostjo 4.72 mio km2 nižji od dolgoletnega povprečja za kar 2.94 mio km2 (opomba: po pregledu septemberskih vrednosti sem odkril, da so povprečne mesečne vrednosti za september bile nižje od letošnje avgustovske samo v letih 2007, 2008 in 2011). Skupaj z letom 2012 sedaj znaša povprečna letna izguba od leta 1979 obsega ledu 78.100 km2 ali 10.2% relativno na obdobje 1979-2000.

V članku so sicer navedene še opažanja o nenavadno visokih temperaturah morja (na površini), ki so se sicer začasno zaradi pospešenega taljenja znižale, vendar so se do konca 3. tedna avgusta večinoma vrnile na prejšnjo anomalno visoko vrednost. Poleg tega so v poročilu navedene dodatne izgube večletnega morskega ledu, ki je praviloma bolj odporen na taljenje.




Naslov: Odg: Stanje Arktičnega ledu in kriosfere nasplošno
Sporočilo napisal: PatriceM na 26. September 2012, 20:08:58
Imamo srečo in marsikateri znanstvenik, ki sodeluje na Arktičnih/Antarktičnih odpravah je pripravljen svoja opažanja in delo neposredno na terenu deliti z nami. Predstavljam vam blog dr. Julliene Stroeve iz ameriškega NSIDC, ki trenutno izvaja ročne meritve severno od Svaalbarda. Ogledate si ga lahko na http://iceedge2012.wordpress.com/
Javljanja iz tako severnih zemljepisnih širin so precej težavna, saj je sprejem do geostacionarnih satelitov večinoma nemogoč zaradi tega, ker so pod obzorjem. Vsekakor pa boste lahko prebrali nekaj zanimivih zgodb.


Naslov: Odg: Stanje Arktičnega ledu in kriosfere nasplošno
Sporočilo napisal: PatriceM na 30. September 2012, 09:31:36
Glede na nekatere izjave nekaterih forumašev o pomenu letošnjega najnižje izmerjenega obsega Arktičnega ledu, sem se malo pozabaval s statistiko (in hkrati izkoristil priložnost, da se pobliže spoznam programom R (http://www.r-project.org/)). Te rezultate sem dobil:
- Povprečni minimalni obseg ledu 1979-2000 (5 dnevno tekoče povprečje) 6.70 +/- 1.01 mio km2                                                                                                                                                                                   
- Minimalni obseg leta 2012 (5 dnevno tekoče povprečje): 3.41 mio km2                                                                                                                                                                                                         
- Razlika med povprečjem 1979 in letom 2012 3.29 mio km2, kar je 6.54 standardnih odklonov                                                                                                                                                                                     
- Verjetnost, da znaša obseg 3.41 mio km2 ali manj je 2.977e-11 oziroma 1: 33.596.373.667                                                                                                                                                                                     
- Verjetnost, da boste zadeli sedmico na lotu je  6.502e-08 oziroma 1: 15.380.937                                                                                                                                                                                             
- Verjetnost minimalnega obsega je torej 2184 krat manjša, kot da bi zadeli sedmico na lotu

Torej, če naj bi bile razmere take, kot so bile med leti 1979 in vključno 2000, potem je verjetnost, da bi izmerili tako nizek obseg ledu manjša, kot je verjetnost, da boste zadeli sedmico na loteriji. V izogib možnim napakam prilagam še skripto za R, s katerim sem naredil izračune:

ext = read.csv("NH_seaice_extent_final.csv", skip=2, header=FALSE, sep=",", dec=".", col.names=c("Year","Month", "Day", "Extent", "Missing", "File"))
minext=c()
for (year in unique(ext[which(ext$Year>1978 & ext$Year<=2000),1])) {
  if (year<1988) {
    minext=append(minext, c(min(SMA(ext[which(ext$Year==year), 4],3), na.rm=TRUE)))
  }
  else {
    minext=append(minext,c(min(SMA(ext[which(ext$Year==year), 4],5), na.rm=TRUE)))
  }
}
minextmean=mean(minext)
minextsd=sd(minext)
extnrt = read.csv("NH_seaice_extent_nrt.csv", skip=2, header=FALSE, sep=",", dec=".", col.names=c("Year","Month", "Day", "Extent", "Missing", "File"))
min2012 = min(SMA(extnrt[which(extnrt$Year==2012), 4],5), na.rm=TRUE)
d=minextmean-min2012
nsigma=d/minextsd
pice = pnorm(min2012, mean=minextmean, sd=minextsd)
plot = factorial(7)*factorial(32)/factorial(39)
cat("- Povprečni minimalni poletni obseg ledu 1979-2000 (5 dnevno tekoče povprečje)", formatC(round(minextmean, 2), 2, format="f") , "+/-", formatC(round(2*minextsd,2),2,format="f"),"mio km2\n")
cat("- Minimalni obseg leta 2012 (5 dnevno tekoče povprečje):", formatC(min2012, 2, format="f"), "mio km2\n")
cat("- Razlika med povprečjem 1979 in letom 2012", formatC(d, 2, format="f"), "mio km2, kar je", formatC(nsigma, 2, format="f"), "standardnih odklonov\n")
cat("- Verjetnost, da znaša obseg",formatC(min2012, 2, format="f"),"mio km2 ali manj je", formatC(pice, 4, format="g"),"oziroma 1:", format(1/pice, format="d", big.mark="."),"\n")
cat("- Verjetnost, da boste zadeli sedmico na lotu je ", formatC(plot, 4, format="g"),"oziroma 1:", format(1/plot, format="d", big.mark="."), "\n")
cat("- Verjetnost minimalnega obsega je torej", round(plot/pice,0), "krat manjša, kot da bi zadeli sedmico na lotu\n")


Privzel sem normalno porazdelitev. Podatki od 1979 do 1987 vsebujejo po tri točke, ker meritve potekajo na vsak drugi dan, od vključno 1988 dalje pa na vsak dan in 5 dnevno povprečje vsebuje 5 točk. Napak zaradi avtokorelacije ni videti, je pa možno, da so še kake druge napake v sami porazdelitvi in je morda uporaba normalne porazdelitve neprimerna (sicer malo verjetna, a testov teh odklonov nisem opravil).

Edit: 12:54 - Oceno +/- sem spremenil v 2 sigma, kar pomeni, da 95% vrednosti pade v ta rang.
Edit: 14:29 - V programu je bila manjša napaka (za 2012 sem nehote izračunal 3 dnevno namesto 5 dnevnega povprečja, kar pa rezultatov ni bistveno spremenilo
Edit: 14:56 - Popravek izpisa (napačno izpisoval razliko pri verjetnosti ledu namesto same vrednosti) :smash:
Edit: 2.10. 18:53 - lepotni popravki izpisa (zaokrožitve)


Naslov: Odg: Stanje Arktičnega ledu in kriosfere nasplošno
Sporočilo napisal: PatriceM na 30. September 2012, 13:40:30
NSIDC jevo poročilo o doseženi najnižji vrednosti v septembru je na voljo na tej povezavi:
http://nsidc.org/news/press/2012_seaiceminimum.html

Najnižje izmerjeno povprečje je bilo tako kot v mojem izračunu 3.41 mio km2. V poročilu poudarjajo, da so se razmere v Arktiki dramatično spremenile (kar je razvidno tudi iz mojega izračuna zgoraj). Predvsem zaradi izginjanja večletnega morskega ledu imamo sedaj bistveno več enoletnega, sezonskega ledu, ki pa se bistveno lažje stali (zaradi manjše debeline in večje slanosti). Čeprav večina modelov sedaj kaže na Arktiko brez poletnega morskega ledu v letu 2050, pa opažanja kaže, da se bo to zgodilo precej hitreje.


Naslov: Odg: Stanje Arktičnega ledu in kriosfere nasplošno
Sporočilo napisal: Capillatus na 16. Oktober 2012, 23:13:31
@PatriceM, zanima me kak komentar na tole. :)

(http://shrani.si/f/27/13j/1EA3DFJc/ssmi1iceext.png)

vir: http://arctic-roos.org/observations/satellite-data/sea-ice/ice-area-and-extent-in-arctic

Kot je normalno za ta čas, gremo nazaj gor, po padcu zaradi advekcije od močnega sistema v začetku Avgusta.


Naslov: Odg: Stanje Arktičnega ledu in kriosfere nasplošno
Sporočilo napisal: PatriceM na 21. Oktober 2012, 20:45:45
Dogajanje niti ni preveč presenetljivo, glede na to da se spreminja tudi amplituda med maksimumom in minimumom površine in sem deloma pričakoval tako dogajanje. Upoštevati je potrebno, da je led dober izolator in da dejansko odsotnost ledu pomeni večji izsev toplote v vesolje - v tem vidu bi bilo koristno prebrati študijo Tietscheja in soavtorjev: http://www.agu.org/pubs/crossref/2011/2010GL045698.shtml , ki je delal računalniške simulacije tako, da je "odstranil" led v modelih v začetku poletja in gledal, kako se led obnaša glede na modele skozi čas in je odkril močno negativno zanko, kar se tiče zmanjševanja količine ledu, namreč, čeprav je simuliral odstranitev celotnega arktičnega ledu (umetno, preučevali so samo en parameter), se je led v le nekaj letih vrnil na klimatološko povprečje (res je, da ostranitev ledu poleti predstavlja pozitiven feedback, ker ocean dejansko absorbira več sončne svetlobe, a je le ta glede na to študijo več kot skompenziran z negativnim feedbackom povečanega IR sevanja v vesolje preko zime).
Če povzamem: Da bi celotni arktični bazen ne zamrznil v tem času se mi zdi še kar nekaj časa nezamisljivo. Vendar pa, površina morskega ledu, ki nastane pozimi je lahko ekstremno varljiva - lep primer smo imeli ravno letos spomladi, ko je bila aprila površina ledu precej nad leti 2006, 2007 in 2011 in vendarle smo skozi poletje prišli do najnižje površine (obsega in izračunanega volumna) do sedaj. Tako da tako hitrim nihanjem in naraščanjem površine ne bi dal pretiranega pomena - vsekakor pa bo zanimivo videti output modela PIOMAS v začetku novembra, ki bi lahko nakazal, da se bo upadanje ledu vendarle nekoliko upočasnilo - ampak ne glede na to imej v mislih tudi, da je količina ledu glede še na 10 let nazaj bistveno manjša in da je zelo verjeten (nad 99%) odtis globalnega segrevanja - tako majhna verjetnost minimuma, kot sem jo izračunal, zelo močno kaže na to.
Vsekakor pa moram priznati, da si odprl kar nekaj zanimivih vprašanj (ne samo v tej temi, pač pa tudi v temi globalno segrevanje) in upam, da bom lahko prihajajoče praznike izkoristil, da dejansko naredim nekaj izračunov - bo pa odvisno tudi od vremena, ker tako lepih dni, kot je bil današnji vsekakor ne bi rad preživel za računalnikom in rabim enostavno malo več časa, da jih naredim.


Naslov: Odg: Stanje Arktičnega ledu in kriosfere nasplošno
Sporočilo napisal: PatriceM na 07. Oktober 2013, 18:53:12
NSIDC je izdal redno mesečno poročilo o stanju ledu septembra 2013 (http://"http://nsidc.org/arcticseaicenews/2013/10/"). Ključni povzetki so:
- povprečni septembrski obseg je letos znašal 5.35 mio km2, kar je kar 1.72 mio km2 več od lanske rekordne vrednosti 3.63 mio km2, a še vedno 1.17 mio km2 pod povprečjem 1981-2010 (pozor: pri primerjavi s poročili v preteklih letih upoštevajte, da so spremenili obdobje za klimatološko primerjavo in s tem tudi povprečja).
- temperatura na višini 925 hPa je bila 1-3 stopinje nižja od lani in je bila celo nižja od povprečja 1981-2010
- letošnja vremenska slika je bila bistveno drugačna od lanske, saj je bilo poletje precej hladno in izjemno ciklonsko nad samim Arktičnim oceanom (za razliko od lani, ko so bili cikloni razporejeni bolj v okoli severne obale Evrazije), kar je pomenilo bistveno manjši izvoz ledu v toplejše vode, nižje temperature in nižji albedo (več odbite sončne svetlobe). Poleg tega je bil zmanjšan dotok toplega zraka iz bolj južnih območij.
- hladne razmere so prispevale k temu, da se je na Grenlandiji stalilo manj ledu kot rekordnega lanskega leta, a še vedno več kot v povprečju 1981-2010
- Trend izginevanja ledu je še vedno 13.7 % na dekado.
- navkljub temu, da se je letos ohranilo več ledu, pa stanje še vedno ni enako stanju v 80 tih letih prejšnjega stoletja. Za to, da se večletni led obnovi, je potrebno več let podobnega vremena kot letos.
- na Antarktiki je bila izmerjen rekorden maksimalen obseg ledu, ki je znašal kar 19.47 mio km2. Študija dr. Zhanga kaže, da je to posledica ojačitve vetrov tik nad površino, saj se led pod vplivom vetrov bolj kompaktificira, kar posledično pomeni večjo debelino in odpornost na taljenje.




Naslov: Odg: Stanje Arktičnega ledu in kriosfere nasplošno
Sporočilo napisal: matic19 na 03. Julij 2014, 07:44:32
Da bo za arhiv: v zadnjih dneh je bila dosežena največja površina ledu na Antarktiki od začetka satelitskih meritev, to je od poznih 70. let prejšnjega stoletja, s tem, da so na južni polobli še vedno sredi zime, zato se bo obseg še naprej povečeval, z njim pa verjetno tudi pozitiven odklon obsega površine ledu.

(http://www4.slikomat.com/13/0703/j3j-seaice.png) (http://www.Slikomat.com/slika/5702902.htm)


Naslov: Odg: Stanje Arktičnega ledu in kriosfere nasplošno
Sporočilo napisal: matic19 na 18. November 2016, 22:05:21
Tema je sicer že nekaj časa neaktivna, vseeno pa naj prilepim sliko, ki se bo kot kaže zapisala v zgodovino kot ekstremno velik negativen odklon od povprečne površine morskega ledu na zemlji v jeseni 2016. Letošnja jesen je res nekaj posebnega, še nikoli videnega od začetka satelitskih meritev (od 70. let 20. stoletja):

(http://i.imgur.com/ZiyqPZU.jpg)

Prav tako so impresivni odkloni povprečne temperature v krajih nad 80° severne širine, okoli 20°C pretoplo je na severnem polu v tem času. Od kar spremljam te zadeve, še nisem videl česa takega.

(http://i.imgur.com/n2y8MFa.png)



Naslov: Odg: Stanje Arktičnega ledu in kriosfere nasplošno
Sporočilo napisal: računalnik na 03. December 2016, 10:10:30
Scott and Shackleton logbooks prove Antarctic sea ice is not shrinking 100 years after expeditions
http://www.telegraph.co.uk/science/2016/11/24/scott-shackleton-logbooks-prove-antarctic-sea-ice-not-shrinking/ (http://www.telegraph.co.uk/science/2016/11/24/scott-shackleton-logbooks-prove-antarctic-sea-ice-not-shrinking/)



Naslov: Odg: Stanje Arktičnega ledu in kriosfere nasplošno
Sporočilo napisal: PatriceM na 03. December 2016, 17:32:48
Še nekoliko podrobnejši članek o Antarktičnem ledu: https://www.carbonbrief.org/captain-scott-expedition-logs-reveal-antarctic-sea-ice-history (http://"https://www.carbonbrief.org/captain-scott-expedition-logs-reveal-antarctic-sea-ice-history")


Naslov: Odg: Stanje Arktičnega ledu in kriosfere nasplošno
Sporočilo napisal: uri na 05. Januar 2019, 08:20:33
Kratek povzetek poročila Arktičnega stanja za 2018:

https://www.youtube.com/watch?time_continue=150&v=XntO9a-NpeM (https://www.youtube.com/watch?time_continue=150&v=XntO9a-NpeM)


ZEVS Forum | Powered by SMF 1.1.21.
© 2005, Simple Machines. All Rights Reserved.