ZEVS Forum

Vreme => Splošno => Temo je začel: vremenar12 na 11. Avgust 2009, 18:02:01



Naslov: Zime v preteklosti
Sporočilo napisal: vremenar12 na 11. Avgust 2009, 18:02:01
V tej temi objavljam hude in mile zime v srednji Evropi, ki so jih ljudje doživeli v preteklosti, hude zime so označene z modro, mile pa z rdečo barvo. Vsak vaš komentar na to temo je dobrodošel.

ZIMA 442/443: Huda zima v zahodni Evropi, sneg je ležal 6 mesecev.

ZIMA 763/764: Zelo huda zima po vsej Evropi, Črno morje je zamrznilo.

ZIMA 822/823: Nenavadno huda zima. Že 22. septembra je pritisnil zimski mraz. Mraz in sneg sta neprekinjeno trajala do 12. aprila. En mesec so bile vse Evropske reke zaledenele.

ZIMA 993/994: Zima z hudim mrazom do sredine aprila, nato pa je sledilo ekstremno sušno poletje v katerem so presahnili številni potoki.

ZIMA 1076/1077: Izjemno huda zima, ki je po vsej Evropi trajala od konca oktobra do 15. aprila. Reke so bile od 26. novembra do sredine marca zaledenele.

ZIMA 1122/1123: Zima je bila tako topla, da ni niti enkrat snežilo.

ZIMA 1185/1186: Najtoplejša zima v Evropi. Že v januarju so cvetela drevesa, v februarju so bila že jabolka velikosti lešnika, v začetku avgusta pa je bila trgatev.

ZIMA 1227/1228: Zelo topla zima in pomlad. V tistem letu so že konec julija imeli trgatev.

ZIMA 1235/1236: Zelo topla zima. V februarju so cvetela drevesa in ovce so se pasle na prostem.

ZIMA 1248/1249: Skrajno topla zima brez mraza in snega do konca marca; potem pa je bilo zelo mrzlo do sredine maja.

ZIMA 1289/1290: Druga najtoplejša zima v Evropi. Že za Božič so cvetela drevesa in rože, 14. januarja pa so bile že zrele jagode.

ZIMA 1327/1328: Zelo topla zima. V januarju so cvetela drevesa, 25. julija pa se je začela trgatev.

ZIMA 1362/1363: Huda zima, ki se je začela že 28. septembra, trajala pa do 6. aprila. Še v začetku marca je bilo vse zaledenelo.

ZIMA 1407/1408: Ena izmed najhujših zim v srednji Evropi, ki je trajala od 11. novembra do 27. januarja, reka Temza je bila poledenela. 28. januarja pa je prišla močna odjuga, ki je povzročila marsikje hude poplave.

ZIMA 1419/1420: Zelo topla zima. 7. aprila so cvetele vrtnice, sredi aprila so bile zrele češnje in jagode. 8. junija pa je nato sledila močna ohladitev z hudo pozebo po nižinah.

ZIMA 1529/1530: Topla zima, v februarju je že vse cvetelo. Aprila pa je padlo veliko snega in pritisnil je hud mraz.

ZIMA 1538/1539: Skrajno topla zima, za novo leto so ljudje hodili v kratkih rokavih, po travnikih so cvetele rože.

ZIMA 1564/1565: Huda zima v srednji in zahodni Evropi. Od 7. decembra do 2. januarja sta bili reki Temza in Elba povsem zamrznjeni.

ZIMA 1565/1566: Najbolj snežena zima v Alpah nasploh, v sredogorju je bilo prek 3 metre snega.

ZIMA 1572/1573: Zelo mrzel november, temp. je bila od 5-8 stopinj pod povprečjem. Zima je trajala od 8. novembra do sredine marca.

ZIMA 1581/1582: Najhujši mraz za Božič, številni ljudje so zmrznili med spanjem.

ZIMA 1586/1587: Huda zima od 9. novembra do 24. februarja, konec maja zapade veliko snega in pritisne hud mraz.

ZIMA 1608/1609: Zelo mila zima, niti enkrat ni bilo mraza in snega.

ZIMA 1611/1612: Zelo snežena zima. Od januarja je snežilo 50 dni dolgo, celo strehe hiš so bile pod snegom.

ZIMA 1612/1613: Zelo suh in nenavadno topel januar, drevesa so začela zeleneti.

ZIMA 1613/1614: Dolga zima, ki je trajala od 9. novembra do sredine aprila, sneg je nad 500 metri ležal 150 dni.

ZIMA 1645/1646: Zelo snežena in mrzla zima. Veliko divjih živali je umrlo.

ZIMA 1657/1658: Zelo huda in snežena zima, ki je trajala do 7. junija. V Rimu je zapadlo ogromno snega. Celo v Angliji je ležal sneg od 1. decembra do 21. marca.

ZIMA 1661/1662: Skrajno topla zima. 17. do 23. maja pa je pritiskal hud mraz.

ZIMA 1679/1680: Najtoplejši februar.

ZIMA 1708/1709: Najbolj mrzel januar v Evropi, zamrznilo je Jadransko morje. Povprečna januarska temperatura je bila -13,2 stopinj celzija![/u]

ZIMA 1710/1711: Najtoplejši in najbolj suh december, za Božič je že vse cvetelo. Zima je pritisnila sredi februarja, ko je biilo snega do kolen, pritisnil je hud mraz.

ZIMA 1730/1731: Zelo mrzla zima s temp. do -38 stopinj Celzija.

ZIMA 1783/1784: Do 1. novembra je bilo ekstremno toplo, potem pa je pritisnil hud mraz, ki je bil najhujši med Božičem in novim letom. Po novem letu je padlo ogromno snega, v 24 urah prek 60 cm. Sneg je ležal 9 tednov.

ZIMA 1784/1785: Novembra je zapadel sneg in se obdržal do marca. Celo v Italiji je bilo februarja 1,5 metra snega. Veliko ljudi je obstalo na cestah in zmrznilo. Divje živali so od lakote napadale ljudi po vaseh. Bila je invazija volkov. Sneg in mraz sta pojenjala komaj sredi aprila.

ZIMA 1788/1789: Najhujša zima stoletja. [/u] Decembra se je začel hud mraz. Za božič je bilo tako mrzlo, da so ptiči med letanjem zmrznili in padali na tla. Veliko divjih živali je umrlo, spet so se pojavili volkovi. Temperatura od -14 do -16 stopinj Celzija podnevi je trajala deloma vse prek 6. januarja. V Rimu je med 27. in 30. decembrom zapadlo toliko snega kot ga prej 52 let ni. Poštni promet se je ustavil.

ZIMA 1794/1795: Zelo huda zima, 25. januarja so v Londonu namerili -29 stopinj Celzija.

ZIMA 1795/1796: Januarja so bili že pravi poletni dnevi. Drevesa so zelenela, po travnikih so cvetele rože. Niti najstarejši ljudje se niso spomnili tako mile zime. Konec februarja pa je prišel hud mraz, ki je trajal do 6. marca, zapadlo je veliko snega.

ZIMA 1798/1799: Že v začetku novembra je začelo snežiti. 20. decembra pa se je začel hud mraz. Čez božične praznike je bilo toliko ledu na oknih, da ljudje niso mogli nič videti. Za Božič in dan po božiču temperatura ni nikjer presegla -12 stopinj Celzija. Tako močan mraz je trajal 14 dni. Veliko ljudi po Evropi je zmrznilo.

ZIMA 1829/1830: Obilo snega in hud mraz od Božiča do svečnice(2.2.) tako, da so krompir in jabolka tudi v najbolj izoliranih kleteh zmrznila.

ZIMA 1833/1834: Precej topla, suha in mila zima. Do sredine februarja ni blo nobenega mraza.

ZIMA 1842/1843: Zima povsem brez snega.

ZIMA 1853/1854: Hud mraz od božiča do 6. januarja, temperature pogosto pod -20 stopinj.

ZIMA 1857/1858: Precej mrzla in dolga zima, v letu 1858 že konec oktobra zapade veliko snega.

ZIMA 1862/1863: Zelo topla zima, 22. decembra so ljudje nabirali gozdne sadeže.

ZIMA 1868/1869: Zgodnja zima. Konec oktobra in prve dni novembra zapade veliko snega, ki polomi ogromno drevja, nato še pritisne hud mraz.

ZIMA 1875/1876: Ogromno snega v februarju, največ v zadnjih 45 letih.

ZIMA 1879/1880: Ena izmed najhujših zim s temperaturami do -36 stopinj Celzija. December ekstremno mrzel, saj se tri tedne temperatura ni dvignila nad -10 stopinj Celzija. 11. decembra je bil najbolj mrzel dan od kar obstajajo meritve, v Ljubljani zjutraj -26,4 stopinj Celzija, čez dan pa se je ogrelo le do -16,0 stopinj! Dosti ljudi po Evropi je zmrznilo, nekateri celo med spanjem. Zajce, goske in kokoši so ljudje imeli v hišah, da ne bi zmrznile. V severni Ameriki pa čist kontra, poročali so o zelo mili topli zimi, saj je že sredi zime začelo tam vse brsteti in cveteti.

ZIMA 1890/1891: Zelo huda zima, sneg je zapadel 26. novembra, med 20. decembrom in 20. januarjem pa je pritiskal hud mraz. Temperature so se tudi podnevi pogosto gibale okoli -10 stopinj Celzija.

ZIMA 1892/1893: Huda zima, najbolj mrzlo je bilo januarja. 14. januarja so v Ljubljani izmerili -26 stopinj Celzija.

ZIMA 1894/1895: Zelo snežna zima, v marcu so marsikje izmerili rekordne količine snega. V Ljubljani je bilo celo 149 cm snega, kar je največ do zdaj.

ZIMA 1897/1898: Zelo malo dni s temperaturami pod lediščem. Za novo leto je bil lep sončen in zelo topel dan. Po vrtovih so cvetele narcise. Po topli zimi je prišlo mrzlo in mokro poletje. Komaj sredi avgusta so temp. presegle 25 stopinj Celzija.

ZIMA 1908/1909: Izjemno mrzel januar in februar, marca dosti snega.

ZIMA 1909/1910: Od Božiča do 6. januarja je bilo tako toplo, da so čebele letale po zraku.

ZIMA 1924/1925: Precej mila zima. Komaj v marcu je prvič snežilo in zapadlo 10 cm snega.

ZIMA 1928/1929: Najhujša zima prejšnjega stoletja. Tik pred Božičem so meteorologi napovedali milo zimo, še dan po božiču je bilo južno vreme, za silvestrovo pa je začelo snežiti in nato je pritisnil hud mraz. Temperature so se januarja in februarja pogosto spustile pod -20 stopinj Celzija, v začetku februarja ponekod celo pod -30. V Čakovcu in Gospiču na Hrvaškem je bilo -36 stopinj Celzija, pri nas so blizu Trebnjega izmerili -33 stopinj.  Pod -10 stopinj  je bilo občasno še tudi v marcu. Povprečna februarska temperatura v Ljubljani je bila -8,9 stopinj!

ZIMA 1931/1932: Precej snežna zima do konca maja.

ZIMA 1933/1934: Dolga zima, sneg je ležal vse tri zimske mesece.

ZIMA 1935/1936: Precej mila in topla zima.

ZIMA 1937/1938: Precej mrzel januar, aprila večkrat sneg in hude pozebe po Sloveniji

ZIMA 1939/1940: Zelo mrzla zima. V Ljubljani se je temperatura kar 35-krat spustila pod -10 stopinj Celzija. Povprečna januarska temperatura je bila -6,9 stopinj Celzija.

ZIMA 1940/1941: Precej mrzel december, povprečna temperatura je bila -6,3 stopinj Celzija.

ZIMA 1941/1942: Huda, dolga in precej snežna zima. Že v oktobru je snežilo, tudi začetek novembra je bil snežen, najhujše pa je bilo od 8. januarja do 22. februarja ko je bila temperatura v Ljubljani ves čas pod ničlo. Povprečna januarska temperatura je bila -7,8 stopinj Celzija. Najbolj mrzlo je bilo 23. januarja v Kočevju -31 stopinj, Ljubljana -25,4 stopinj Celzija. 10. februarja je bilo v Ljubljani 75 cm snega.

ZIMA 1944/1945: Ogromno snega v januarju, v Ljubljani ga je bilo 27. januarja 84 cm.

ZIMA 1946/1947: Precej huda zima z mrazom in snegom že v oktobru, februarja je zapadlo ogromno snega blizu enega metra, v Murski Soboti 85 cm.

ZIMA 1947/1948: Zelo topel januar s temp. do +20 stopinj Celzija.

ZIMA 1951/1952: Ogromno snega v februarju. V Ljubljani je bilo 146 cm snega, ker je blizu rekorda iz marca 1895, ko je bilo 149 cm snega.

ZIMA 1954/1955: Ogromno snega v začetku marca, v Mariboru 76 cm.

ZIMA 1955/1956: Zelo mrzel februar, temp. se nekaj dni niso dvignile nad -10 stopinj Celzija. 12. februarja je snežilo pri -12 stopinj podnevi in zapadlo 20 cm snega. V Babnem polju so 16. februarja namerili -34,5 stopinj, v Kočevju so izmerili -31,2 °C, v Postojni -30,5 °C, v Murski Soboti -28,6 °C, v Črnomlju -26,3 °C, v Ljubljani -23,3 °C in na Kozini pri Sežani -20,9 °C.

1956/1957: Mila zima, v začetku maja sneg in hude pozebe po Sloveniji.

ZIMA 1962/1963:  Ena izmed najbolj mrzlih in snežnih zim, že konec novembra je zapadlo ogromno snega, najhuje pa je bilo januarja in februarja.  V Murski Soboti je bilo 16. januarja -31 stopinj Celzija, večkrat so se temperature spustile pod -20 stopinj. Med 19. januarjem in 15. februarjem je bilo ves čas prek 35 cm snega, v začetku februarja tudi več kot pol metra. Sneg je v vsej zimi ležal 115 dni.

ZIMA 1963/1964: Toplemu novembru je sledila prava zima. December in januar sta bila precej mrzla in snežena. Temperature so se okoli 20. decembra spustile vse do -25 stopinj Celzija, za božič je bilo od 20 do 40 cm snega. Sneg je ležal neprekinjeno od 5. decembra do 7. februarja.

ZIMA 1967/1968: Najtoplejši Božič stoletja s +13,3 stopinj Celzija.

ZIMA 1968/1969: Ogromno snega v februarju. V Kočevju ga je bilo 148 cm, v Mariboru 68 cm, v Ljubljani 76 cm.

ZIMA 1969/1970: Zelo snežen in mrzel december. V Murski Soboti je bilo 22. decembra -27,6 stopinj Celzija, za božič je nižine po Sloveniji prekrivala debela snežna odeja, marsike višja od pol metra.

ZIMA 1974/1975: Zelo mila zima, januarja so bili lepi sončni in topli dnevi s temp. od +10 do +15 stopinj Celzija, snega je bilo zelo malo, manj kot 10 dni.

ZIMA 1980/1981: Dolga zima. Sneg je zapadel že 2. novembra. V tej zimi je bilo 118 dni snežne odeje.

ZIMA 1984/1985: Precej  huda zima. Temperature so se januarja in februarja večkrat spustile pod -20 stopinj. Povprečna januarska temperatura je bila -5 stopinj, 8. januarja je bilo v Ljubljani -20,3 stopinje, Babno polje -33 stopinj.

ZIMA 1985/1986: Veliko snega in mraz v februarju. Največ snega je tokrat zapadlo v severovzhodni Sloveniji. V Ribnici na Pohorju je snežna odeja merila kar 150 cm, v Podlipju na Kozjaku je sneg segal 132 cm visoko, v Radljah ob Dravi so ga namerili 110 cm, v Cirkulanah pri Ptuju 86 cm, v Oplotnici ob vznožju Pohorja 75 cm, v Kančevcih na Goričkem 69 cm, v Veržeju 66 cm in v Murski Soboti 61 cm.

ZIMA 1986/1987: Po toplem decembru je sledil ledeno mrzel in precej snežen januar. V dveh dneh je  zapadlo več kot 50 cm snega, v Ljubljani ga je bilo 89 cm, pritisnil pa je tudi hud mraz. 13. januarja je bilo v Murski Soboti zjutraj -27 stopinj Celzija, Blaguš v Slovenskih Goricah pa kar -29 stopinj.

ZIMA 1989/1990: Mila in zelo suha zima. Sneg je ležal le 5 dni, prvič je zapadel 8. februarja.

ZIMA 1995/1996: Dolga in snežna zima z 95 dnevi snežne odeje, zadnjič je snežilo 13. aprila.

ZIMA 1996/1997: Hud mraz med Božičem in novim letom. 27. decembra je bilo ob 13. uri v Murski Soboti -15 stopinj Celzija, zjutraj pa je bilo -22 stopinj. Za novo leto je snežilo pri -10 stopinj Celzija podnevi. Sneg je ležal od 24. decembra do 8. februarja. To leto smo imeli precej mrzel april, večkrat je snežilo, nazadnje 20. aprila, marsikatere predele po Sloveniji so prizadele pozebe.

ZIMA 1997/1998: Konec oktobra je pritisnil zimski mraz, 30. oktobra zjutraj je bilo kar -10 stopinj Celzija, nato pa je sledila precej mila zima. 12. in 13. februarja je bilo podnevi +21 stopinj Celzija. Sneg je ležal 11 dni.

ZIMA 1998/1999:Sneg je zapadel 21. novembra in se obdržal do 25. januarja, potem je prehodno skopnel. 9. in 10. februarja pa je po vsej Sloveniji močno snežilo. Zapadlo je od 40 do 80 cm snega, višje tudi več. Ta sneg se je obdržal do 27. februarja. Vse skupaj je sneg v tej zimi ležal 85 dni.

ZIMA 2000/2001: Precej mila zima. Novembra je bilo pogosto od +10 do +20 stopinj Celzija, 7. januarja je bilo podnevi +15 stopinj. Sneg je ležal 9 dni.

ZIMA 2001/2002: Po zelo mrzlem decembru sta sledila topel januar in februar. 28. januarja je bilo +20 stopinj Celzija.

ZIMA 2002/2003: Po toplem novembru je sledila prava zima. Sneg je zapadel 5. januarja in se obdržal do 28. februarja. Tudi v decembru je bilo nekaj snega in ledenih dni.

ZIMA 2004/2005: Med 6. in 10. februarjem hud mraz, 9. februarja je v Murski Soboti bilo zjutraj -24 stopinj Celzija. Mraz z jutranjimi temperaturami pod -20 stopinj je spet pritisnil v začetku marca in tako je bila prva polovica marca marsikje najhladnejša od leta 1950. Prvič je v tej zimi snežilo 19. januarja, saj je bilo prej kar milo vreme.

ZIMA 2005/2006: Veliko snega med Božičem in novim letom. 30. decembra je snežna odeja bila tudi po nižinah debela od 40 do 60 centimetrov. Sneg je ležal do sredine februarja, ko je le prehodno skopnel. 5. marca je spet močno snežilo.  V Moskvi so sredi januarja izmerili -40 stopinj Cezija, kar se od leta 1942 ni zgodilo.

ZIMA 2006/2007: Zelo topla zima. Sneg je prvič zapadel 25. januarja in le okrog 5 cm, za nekaj dni je že skopnel. Več kot polovico januarja in februarja je bilo podnevi prek +10 stopinj Celzija. 11. januarja je bilo +16 stopinj Celzija. Večja pošiljka snega je prišla komaj 19. marca, ko je zapadlo prek 20 cm snega. Sneg je v tej zimi ležal 10 dni.

ZIMA 2007/2008: Zelo suha in topla zima. V drugi polovici januarja in februarja so bile temp. pogosto nad +10 stopinj Celzija. 23. in 24. februarja je bilo +18 stopinj.

ZIMA 2012/2013: Dolga in precej snežna zima. Prvi sneg je zapadel že konec oktobra in tudi vso zimo je pogosto snežilo. Že v decembru je bilo ponekod do 70 cm snega, za božič je bilo južno, januarja pa je na debelo zamedlo vso Slovenijo, bilo je od 30 do 60 cm snega. Še več snega pa je bilo konec februarja in sicer od 30 do 120 cm, največ na jugu Slovenije.  Tudi marca je še snežilo, najprej 14. marca, še bolj pa med 24. in 26. marcem, ko je zapadlo med 15 in 35 cm snega, temperatura pa je bila ves čas pod ničlo. Takega mraza v drugi polovici marca ni bilo že od leta 1963.

ZIMA 2013/2014: Precej mila in topla zima, prvi sneg je zapadel komaj 24. januarja in se obdržal le okoli 10 dni, kar je bilo tudi vse v tej zimi. V začetku februarja je večji del Slovenije prizadel katastrofalen žled. Večino zime so prevladovali topli in vlažni jugozahodni vetrovi, tudi božič je bil topel.

ZIMA 2015/2016: Mila zima, esktremno suh in v gorah zelo topel december brez snega. Konec aprila pa so sledile hude pozebe in sneg do nižin. 27. aprila je zasnežilo večji del Slovenije.














Naslov: Odg: Zime v preteklosti
Sporočilo napisal: vremenar12 na 11. Avgust 2009, 18:20:12
Meni je dedek povedal, da jim je v zimi 1928/1929, ko je bil najhujši mraz v vinski kleti zmrznilo vino. Ko so zjutraj prišli, da bi točili vino, so ugotovili, da nič ne teče, potem so v sode potisnili cev in tako ugotovili, da se je vino spremenilo v led :o. On je bil zaposlen v vinski kleti. Od takrat pa do danes se to ni zgodilo.


Naslov: Odg: Zime v preteklosti
Sporočilo napisal: Serpentinšek na 11. Avgust 2009, 19:42:01
Naj še jaz nekaj prispevam.  :)

1880: najhujša zima odkar so meritve - v Ljubljani so bile srednje mesečne temperature:
decembra -11,6°c, januarja -9,0°c, februarja -2,3°c in srednja temperatura zime -7,6°c!  :zaba: Kaj bi nekateri snegoljubci dali za kaj takega...
V Trstu pa decembra 1,3°c in januarja 1,7°c. Takrat je pozeblo veliko oljk, ki so jih na debelo sekali in kot les prodajali v Furlanijo.

1891: Hud mraz v Sloveniji; v Ljubljani je bila srednja januarska temperatura -8°c, v Trstu pa celo 0,0°c, kar je najnižja temperatura doslej!







Naslov: Odg: Zime v preteklosti
Sporočilo napisal: zimazakon na 12. Avgust 2009, 22:05:00
Vremenar, odlična tema, veliko zanimivih podatkov iz katerih se morda lahko malce ohladi kakšen prepotentni "Al Gore" -ovec , saj je evidentno, da so mile, tople itd. zime že od nekdaj smetile po teh krajih, sledile pa so jim slej ko prej prave  - mrzle zime.
(Vsekakor pa ne podpiram izpustov toplogrednih nesnag v ozračje)


Naslov: Odg: Zime v preteklosti
Sporočilo napisal: medica na 13. Avgust 2009, 06:58:07
Odlično vremenar12!  :clap:
Mogoče bi bilo dobro napisati še kaj več, npr. kakšen vir, kje so se ohranili podatki za tako daleč nazaj, za katere kraje bolj točno naj bi to veljalo...
No za tiste, ki pa imate še malo več časa, pa lahko preračunate navedene datume na današnji Gregorijanski koledar (ki je začel velajti okoli 1582).  :icon_rolleyes: No saj bistvene razlike verjetno ne bo (ene 14 dni  ;)) ampak vseeno.


Naslov: Odg: Zime v preteklosti
Sporočilo napisal: vremenar12 na 13. Avgust 2009, 16:37:41
Stanje snežne odeje po Sloveniji 29. decembra 2005 ob 19. uri:

Triglav Kredarica 245 cm
Rateče Planica 104 cm
Slovenj Gradec 60 cm
Kočevje 61 cm
Letališče Brnik 51 cm
Lisca 60 cm
Ljubljana 42 cm
Letališče Maribor 39 cm
Celje 40 cm
Novo mesto 40 cm
Črnomelj 41 cm
Murska Sobota 43 cm
Letališče Cerklje 36 cm
Nova Gorica 6 cm.

Naslednji dan je bila snežna odeja za nekaj cm še debelejša, pri nas je 30. decembra bilo 48 cm snega.


Naslov: Odg: Zime v preteklosti
Sporočilo napisal: vremenar12 na 23. December 2011, 18:36:43
http://www.gore-ljudje.net/novosti/43314/


Naslov: Odg: Zime v preteklosti
Sporočilo napisal: vremenar12 na 02. December 2013, 20:19:26
Zima 1708/1709 velja za eno izmed najhujših zim v zgodovini. Vso Evropo je preplavil ekstremen mraz.

Že oktober je bil razmeroma hladen, od sredine do konca oktobra so bile nočne temperature pogosto pod ničlo, povprečna dnevna temperatura je bila 9 stopinj.

November je bil nadpovprečno topel in sončen vse do 23. novembra, po 23. novembru pa je pogosto deževalo.

December se je začel z nestanovitnim in toplim vremenom, pihali so močni zahodni vetrovi. 3. decembra je bilo podnevi  +11 stopinj. 5. in 6. decembra pa so začeli pihati mrzli vzhodni vetrovi in marsikje je snežilo. Od 6. do 15. decembra je bila temperatura ves čas pod ničlo. 24. decembra je prišla močna odjuga, ki je pobrala ves sneg, obenem pa še je obilno deževalo. Južno vreme je trajalo vse do novega leta.

Januar se je začel z južnim vremenom, 4. januarja pa je od vzhoda srednjo Evropo preplavil mrzel polarni zrak, ki je do 12. januarja prodrl vse do Španije. V Madridu je bilo 13. januarja -8 stopinj. Tudi iz severne Italije so poročali o hudem mrazu in o žrtvah zaradi njega. Najujši mraz je bil v Berlinu 10. januarja, zjutraj so namerili -30 stopinj, max. pa je bil dosežen zvečer ob 19. uri in sicer -19 stopinj. 11. januarja je zamrznila reka Temza. Hud mraz je trajal do konca januarja. Sredi januarja je prišlo poročilo, da je zamrznilo Jadransko morje.

Tudi februar je bil izjemno mrzel s pogostimi prodori mrzlih zračnih mas od vzhoda. 11. februarja je bilo zjutraj -27 stopinj, podnevi -18 stopinj. Iz Italije so spet poročali o hudem mrazu in o številnih žrtvah. 15. februarja je prišla prehodna odjuga, že naslednji dan pa nov prodor od severovzhoda in hud mraz je trajal vse do 17. marca, ko je prišla otoplitev in s tem konec zelo hude zime.

Zima 1708/1709 je po vsej Evropi terjala ogromno življenj, hud mraz je v januarju segel od Rusije do Španije. Zamrznilo je Jadransko morje! Povprečna januarska temperatura v Berlinu je bila -13,2 stopinj Celzija!

Sodeč po karti temperatur je tudi v Sloveniji bila zima 1708/1709 ekstremno mrzla, od -7 stopinj na severovzhodu do -5 stopinj na jugozahodu pod povprečjem.

(http://www4.slikomat.com/13/1202/xcc-Winter.png) (http://www.Slikomat.com/slika/5590592.htm)



Naslov: Odg: Zime v preteklosti
Sporočilo napisal: valcis na 04. Januar 2014, 09:35:11
Zanimivo je bilo prebrati te podatke. Trenutno jih potrebujem za službo. Vreme spremljam uradno prek agencije in je zelo zanimiva zadeva. Lp   Opazovalec


Naslov: Odg: Zime v preteklosti
Sporočilo napisal: vremenar12 na 04. Januar 2014, 14:35:37
Nekaj zim dodanih zraven, 19. in 20. stoletje. Med 2. svetovno vojno je bil niz zaporedno hudih zim.


Naslov: Odg: Zime v preteklosti
Sporočilo napisal: PatriceM na 23. Januar 2014, 19:58:48
@vremenar12: Vsekakor zanimiv post. A vseeno mi nekaj stvari ne gre v račun:
1. Trditev za 1928/29: 3. februarja so v Helsinkih izmerili rekordno nizkih -55 stopinj Celzija.  se mi zdi glede na zapis finskega meteorološkega zapisa skrajno sumljiva (http://en.ilmatieteenlaitos.fi/seasons-in-finland):
The lowest temperature recorded at any weather station in Finland as of 2010 is -51.5°C (1999).

2. Glede navedb temperatur za 1708/09 pa sem izjemno presenečen glede na zgodovino termometrije. Res je sicer, da so že merili temperaturo, a lestvice in način merjenja so bili v tem času izjemno primitivni. Res je sicer Ole Roemer (http://en.wikipedia.org/wiki/Ole_R%C3%B8mer) že leta 1701 izdelal kolikor toliko zanesljiv termometer in določil temperaturno lestvico na podlagi merljivih točk in da je Daniel Fahrenheit svojo lestvico določil v letu 1709, a vseeno se mi poraja vprašanje, koliko in kako natančno se je takrat merila temperatura v tistih časih. Če kdo kaj več ve oziroma če imaš kake dodatne vire, bom izjemno vesel.

P.S. Če ti dopušča čas, bi bil zelo vesel, če bi pripel, od kje izhajajo posamezni podatki (npr. podatek o temperaturah v določenih krajih po Sloveniji se dobi v arhivu ARSO, vsekakor to velja za meritev -31 °C v Murski Soboti 16. januarja 1963 in bi lahko samo dopisal vir: Arhiv ARSO).


Naslov: Odg: Zime v preteklosti
Sporočilo napisal: vremenar12 na 05. Februar 2014, 09:30:31
Dosti je iz nemških virov,  pol ARSO tudi nekaj iz knjig, za helsinke je res bil tisto neuraden podatek, uraden je ta ki si ga ti navedel. Saj so pozneje delali analize in marsikaj ugotovili kot je karta za zimo 1708/1709. Prej pa pač dosti iz kakih ljudskih zapisov.

Nekaj o zimi 1928/1929: Za Čakovec piše -36 stopinj, v Pomurju bi baje naj bilo -38 stopinj je meni dedek rekel, samo kaj, če nikjer ne najdem uradnih podatkov za mursko soboto.

http://kult.com.hr/rubrike/zabava/305

https://www.youtube.com/watch?v=ZHkSmlX4cq4


Naslov: Odg: Zime v preteklosti
Sporočilo napisal: vremenar12 na 09. Marec 2014, 09:31:36
Še ena zanimivost: Čeprav so sredi decembra 1899 marsikje imeli veliko snega je ta do novega leta skopnel in novo stoletje so ljudje pričakali v toplem vremenu. 1. januarja 1900 je bilo v Ljubljani zjutraj 6,2 stopinje, čez dan pa se je ogrelo do 10,2 stopinj Celzija.

Je pa 14. in 15. decembra 1899 prizadel predvsem Notranjsko katastrofalen žled, podobno kot letos februarja, takrat je bilo uničenega kar 95 % drevja.

Še takratno poročilo o tem:

http://www.seniorji.info/Zled_na_notranjskem_tudi_leta_1899


Naslov: Odg: Zime v preteklosti
Sporočilo napisal: krispy123 na 15. November 2015, 14:23:55
Huh tole pa je moglo bit hudo, kaj si ja nor med -25C in -28C je bilo takrat na 850 hpa...  :icon_eek:

(http://www4.slikomat.com/13/1115/lvn-archiv.png) (http://www.Slikomat.com/slika/5919916.htm)

(http://www4.slikomat.com/13/1115/eqq-archiv.png) (http://www.Slikomat.com/slika/5919912.htm)


Naslov: Odg: Zime v preteklosti
Sporočilo napisal: krispy123 na 18. December 2015, 21:58:49
Malce sem se odločil, da bom obudil spomine na pretekle zime. Pomagal si bom z podatki iz arso arhiva in bom poskusil najti zanimive zimske situacije v preteklosti. Tako, da vsaj iz moje strani bo tale tema kar lepo oživela. Enkrat na teden, morda tudi pogosteje bom pogledal malce na arhiv in bom potem poskusil z gfs modelskim arhivom vsaj malce povzeti situacijo.
Danes sem se odločil da pogledam malce situacijo med 19-21.2.1987. Zavedam pa se, da so tudi možne napake kar se tiče podatkov v arso arhivu.
Takoj, ko sem videl karto na 500hpa sem videl, da je šlo za izjemno potencialno situacijo z dolino hladnega zraka zahodno od nas. Preko Alp je iznad Skandinavije nato pljusknil hladen zrak v Sredozemlje in sproduciral se je klasični Genovski ciklon. Predvsem kar je bilo zelo impresivno je bila njegova pot, saj ponavadi Genovski ciklon nadaljuje svojo pot proti Panonski nižini. No tokrat se ni to zgodilo. Ciklonsko območje je nastalo sprva nad Genovo ter se je premaknilo nad osrednjo Italijo. V nadaljevanju je bila njegova pot predvsem nenavadna. Zaradi tega, ker ni bilo zahodno od doline hladnega zraka močnejšega anticiklona, torej Azorca se je ciklon začel premikati v smeri proti severu,severozahodu. In že naslednji dan je bil nazaj v severni Italiji, dan kasneje pa je središče ciklonskega območja že celo bilo nad Nemčijo. Zaradi takšnega premika ciklona, smo začeli izgubljati zalogo hladnega zraka v višinah, od jugovzhoda se je zelo hitro širil v višinah zelo topel zrak. Nad vzhodno Hrvaško ter delom Madžarske je bilo celo blizu 10C na 850hpa. Šlo je za klasično mejno situacijo. Sprva je snežilo povsod po Sloveniji, tekom dneva pa je začel sneg prehajati v dež ali leden dež predvsem na jugovzhodu,jugu,vzhodu ter skrajnem delu severovzhode Slovenije. Drugod je ob tem času še snežilo. Do večera pa je bila topla advekcija tako močna, da je sneg prešel v dež tudi drugod po severovzhodni Sloveniji ter tudi v vzhodni polovici severne, osrednje Slovenije. Glede na podatke o višini snežne odeje sklepam, da je severozahodno ter zahodno od Šmarne gore snežilo še dalje in to brez prestanka. Torej v noči na 21.2 je se sneženje še nadaljevalo na območju SZ, severnem delu zahodne ter tudi na delu severne Slovenije(zahodno od Pece). Drugod je večinoma deževalo. Naslednji dan so se padavine umirile. Ob koncu sneženja pa so se pojavile res velike razlike v količini novozapadlega snega, višini snežne odeje. Ob analizi tega poslabšanja smo lahko opazili, da bi lahko celotno Slovenijo krepko zasulo, če bi se ciklonsko območje premaknilo za cca 100 km bolj vzhodno. Torej so znova odločale malenkosti. Teh mejnih situaciji je res izjemno malo zadnje časa, največ težav smo imeli ob podobni situaciji v začetku februarja 2014, ko smo dobili rekordni žled tudi na območjih, ki tega pojava niso navajeni.

500hpa ploskev:

(http://shrani.si/f/G/eT/4NXn263l/mejno.png)

(http://shrani.si/f/23/rn/3XsT9e0k/mejno-1.png)

(http://shrani.si/f/3/x2/14xEfxuE/mejno-2.png)

850hpa ploskev:

(http://shrani.si/f/2i/7j/2NgbtjCf/mejno-3.png)

(http://shrani.si/f/1H/om/1iNi5Taw/mejno-4.png)

(http://shrani.si/f/39/Y2/3whGqaTQ/mejno-5.png)

Padavine:

(http://shrani.si/f/I/Q7/14Z8ImIA/mejno-555.png)

(http://shrani.si/f/1V/XK/4KwTRQbi/mejno-56.png)

(http://shrani.si/f/1/qM/2eQcerud/rcfsr41987022100.png)

Skupna višina snežne odeja(po dolinah, nižinah) ob 7.00 uri 21.2.1987 je izgledala nekako takole.
Rateče: 109 cm
Bohinjska Bistrica: 99 cm
Škofja Loka: 55 cm
Žiri: 46 cm
Bled: 45 cm
Kranj: 43 cm
Lovrenc na Pohorju: 41 cm
Gornji Grad: 38 cm
Tržič: 36 cm
Poljane v Poljanski dolini: 35 cm
Bovec: 33 cm
Ruše: 28 cm
Horjul: 26 cm
Vrhnika: 26 cm
Ljubljana Šentvid: 25 cm
Želimje: 25 cm
Ljubljana Vič: 23 cm
Šmartno pri Slovenj Gradcu: 21 cm
Ljubljana Bežigrad: 21 cm
Fužina: 18 cm
Ravne na Koroškem: 17 cm
Dvor: 16 cm
Mozirje: 16 cm
Velenje: 15 cm
Celje: 15 cm
Žetale: 15 cm
Šentilj v Slovenskih goricah: 15 cm
Kobarid: 14 cm
Polički Vrh: 14 cm
Novo mesto: 14 cm
Depala vas pri Domžalah: 13 cm
Trbovlje: 13 cm
Cirkulane: 12 cm
Radlje ob Dravi: 10 cm
Postojna: 10 cm
Podčetrtek: 8 cm
Starše: 7 cm
Ptuj: 6 cm
Moravče: 5 cm
Maribor Tabor: 4 cm
Izlake: 4 cm
Laško: 4 cm
Črnomelj: 2 cm
Litija: 2 cm
Ilirska Bistrica: 0 cm
Murska Sobota: 0 cm
Fram: 0 cm
Mariborsko letališče: 0 cm
Ormož: 0 cm
Lendava: 0 cm

Upam, da se vam bo zdela moja zamisel dobra.
Lp


Naslov: Odg: Zime v preteklosti
Sporočilo napisal: Est! Est!! Est!!! na 18. December 2015, 23:03:47
Poglej situacijo v drugi dekadi januarja 1987, je bilo zelo živahno! :clap: Tudi december 1986 je bil dinamičen da je kaj...prvi del sicer pod AC, nato pa pogosti prodori in kar nekaj ostrih front. Aaaaaahhhh, kje so take zime!!! :bouncy:


Naslov: Odg: Zime v preteklosti
Sporočilo napisal: krispy123 na 19. December 2015, 20:20:28
Sem videl ja sredi januarja 1987 je bilo v Ljubljani okrog 85 cm snega, tudi decembra 1986 ni bilo tako slabo sem pogledal. Sej pravim, da bom še spisal kaj v prihodnjih dneh.


Naslov: Odg: Zime v preteklosti
Sporočilo napisal: krispy123 na 23. December 2015, 13:35:44
Točno pred 21 leti so ponekod po Sloveniji(vzhodni del) zabeležili rekordno decembrsko snežno odejo v obdobju 1961-2014. Med obdobjem 20.12-24.12.1994 je obilno snežilo skoraj po večjem delu Slovenije. Sneženje je bilo nekoliko obilnejše v vzhodni polovici Sloveniji, kjer je ponekod zapadlo tudi več kot pol metra snega.

Višina snega 25.12.1994 po končanem sneženju po nekaterih dolinah,kotlinah.

Ruše: 75 cm
Lovrenc na Pohorju: 70 cm
Podsreda: 67 cm
Fram: 66 cm
Žetale: 65 cm
Novo mesto: 62 cm
Dvor: 61 cm
Šentilj v Slovenskih Goricah: 58 cm
Črnomelj: 57 cm
Bizeljsko: 56 cm
Škofja Loka: 54 cm
Maribor letališče: 54 cm
Celje: 54 cm
Cirkulane: 50 cm
Laško: 50 cm
Maribor: 50 cm
Kočevje: 49 cm
Gornji Grad: 48 cm
Polički vrh: 48 cm
Ptuj: 47 cm
Dravograd: 46 cm
Velenje: 42 cm
Ormož: 38 cm
Radenci: 36 cm
Postojna: 35 cm
Bohinjska Bistrica: 34 cm
Bled: 33 cm
Šmartno pri Slovenj Gradcu: 33 cm
Ljubljana Bežigrad: 32 cm
Murska Sobota: 30 cm
Lendava: 25 cm

Na grafu.

(https://i.postimg.cc/wBfdvY72/20200113121706.jpg) (https://postimg.cc/v1VKqj7x) (https://postimages.org/)


Naslov: Odg: Zime v preteklosti
Sporočilo napisal: vremenar12 na 15. November 2016, 19:14:18
Dodajam še zime, ki so prinesle sneg in mraz že v novembru.

Zima 1962/1963: Ogromno snega konec novembra. Od 30 do 60 cm.

Zima 1980/1981: Že v začetku novembra zapadlo od 10 do 30 cm snega.

Zima 1988/1989: Precej mrzel november, v drugi polovici novembra je ležal sneg, pritisnil je hud mraz. 23. novembra je bilo na Blagušu v Slovenskih Goricah -21,5 stopinj Celzija, tudi drugod je bilo blizu -20 stopinj.

Zima 1993/1994: Okoli 20. novembra je začelo snežiti in je s presledki snežilo do konca meseca. 30. novembra je bila snežna odeja debela od 50 do 70 cm, največ snega je bilo na vzhodu Slovenije.

Zima 1998/1999: 21. novembra začelo snežiti in je naslednji dan snežilo pri negativnih temperaturah. Ponovno je snežilo 26. novembra.  Bilo je od 10 do 25 cm snega.

Zima 1999/2000: 19. novembra je ves dan močno snežilo ob negativnih temperaturah, zapadlo je od 20 do 40 cm snega, dva dni pozneje je spet snežilo in snežna odeja je bila ponekod višja od pol metra.

Zima 2005/2006: 22. novembra je prvič zapadel sneg, nato je snežilo še 24. novembra in obilneje 26. novembra ko je bila snežna odeja debela od 15 do 35 cm.

Zima 2010/2011: od 27. novembra naprej občasno sneženje, na Dolenjskem prek pol metra snega.



Naslov: Odg: Zime v preteklosti
Sporočilo napisal: vremenar12 na 15. November 2016, 19:28:17
Najbolj mrzel november je bil leta 1988, najbolj mrzel december leta 1879, najbolj mrzel januar leta 1942 še bolj baje leta 1709,  najbolj mrzel februar leta 1929.

December 1879 je bil ekstremen, prve dni sicer ni bilo kaj posebnega bile so padavine najprej sneg, potem prehodno dež in potem spet sneg. 6. decembra pa nas je od severovzhoda zajelo jedro polarnega zraka na 850 hpa je bilo 9. decembra -20 stopinj Celzija. V ljubljani je bilo zjutraj -26,4 podnevi -16,0 stopinj, kar velja za najhladnejši dan do zdaj. Potem dalje je vztrajal obsežen anticiklon nad srednjo Evropo skoraj do konca meseca. Nastala je temperaturna inverzija. Po nižinah je izjemen mraz trajal vse do 29. decembra. V višjih legah pa je popustil že sredi decembra. V nižinah je tako med 6. in 29. decembrom bilo ves čas pod -10 stopinj Celzija. Povprečna decembrska temperatura je bila -11,6 stopinj Celzija!



Naslov: Odg: Zime v preteklosti
Sporočilo napisal: max na 16. November 2016, 16:41:07
@vremenar12, vseh zim, ki si jih naštel, sem se sedaj spomnil, razen 1962/1963, ta je bila 1.leto preden sem prišel na svet  ;D :icon_wink:


Naslov: Odg: Zime v preteklosti
Sporočilo napisal: komar na 28. November 2018, 20:07:10
Malce sem spet analiziral včeraj zvečer (okrog dve uri dela, da so izračuni bolj natančni, realni) kar se tiče kumulative snega na letni ravni po posameznem obdobju. Seveda podatki so vzeti in ARSO arhiva do takrat, ko še je večina postaj delovalo.

Povprečna letna kumulativa za Maribor Tabor znaša recimo v povprečju 81 cm, ampak to ne pove celotne zgodbe. Najbolj me je impresioniralo res izjemno obdobje zim med 61-70, 80-90 letih prejšnjega stoletja. Recimo za Novo mesto je znašala povprečna 10-letna kumulativa snega med 1981-1990 leti impresivnih 129 cm, na Maribor Tabor postaji 98 cm, Ljubljani Bežigrad 114 cm, Brniškem letališču 118 cm, Gornjem Gradu izjemnih 143 cm, Celju 99 cm in recimo v Rušah po Dravski dolini 136 cm. To nam pove marsikaj, kako noro je lahko naša Slovenija snežena, ko se nam zadeve poklopijo. Sploh glede na veliko bližino Jadranskega morja. Tako za zadnja leta z izjemo februarja 2018 smo imeli resnično precej nesreče s postavitvijo. Ampak boste videli, tudi bo še prej ko slej prišlo obdobje pravih in sneženo-mrzlih zim.

Povprečen padec letne snežne akumulacije je precej viden sploh od leta 1990 dalje, kot da bi z nožom odrezal, po večini nižinskih krajev pade letna kumulativa za cirka 25-30%.
Potem je tukaj še precej zanimiva zadeva, recimo sem vzel primerek mojega kraja ob severnem vznožju Pohorja v Dravski dolini. Torej, da je dejanska povprečna letna akumulacija snega sedaj v zadnjem obdobju 2011-2018 celo malenkost večja kot je bila v 2000-2010 obdobju. Če vzamem povprečno kumulativo snega iz 1961-1990 znaša le-ta pri nas točno 125 cm, v 1981-2010 obdobju pa je že precej padla na okoli 114 cm, kar je nekje identično kot Novo mesto, Črnomelj.

(https://i.postimg.cc/Vk63n2fT/Brez-naslova1.png) (https://postimages.org/)

Potem pa če koga zanima, si pa letno beležim za večino nižinskih, dolinskih krajev še maksimalno letno višino snega po tabeli. Torej da imam vse na enem mestu, najbolj impresivne so mi te razlike že na kratkih razdaljah, top za spremljat in vse skupaj. Tako da tudi statistika je lahko še kako zanimiva, če veš kaj iščeš.

(https://i.postimg.cc/YSPD6SnL/Brez-naslova1.png) (https://postimg.cc/CZj4YwVw)

(https://i.postimg.cc/wv9L5xkc/11111.png) (https://postimages.org/)


SPLOŠNA PRAVILA ZIMA:

Temperature:
-Zračna cirkulacija iz S/SV/ prinaša mraz in hladno vreme od gora do dolin.
-Zračna cirkulacija iz V je najbolj mrzla.
-Stabilno ozračje je za nižje dele Slovenije večinoma bolj mrzla opcija, kot nestabilno s padavinami (v topli polovici leta je obratno).
-Inverzije se naredijo takrat, ko je robusten anticiklon nad našimi kraji pozicioniran pravilno. Struktura mora biti obsežna in stabilna, najvišji geopotenciali nad nami. Dinamični anticiklon težje prinese dolgotrajno inverzijo in mraz.
-Zahodna zračna cirkulacija (Atlantik) je mila, JZ je topla. Lahko imamo JZ v višinah in mraz drugod, vendar je potrebno predhodno jezero mrzlega zraka. Zima s prevladujočo zahodno cirkulacijo je bila 13/14.


Sneg:
-Sneženje brez jezera hladnega zraka na razpolago je možno, so pa mejne situacije ob globokih ciklogenezah z dodatkom hladnega jezera najbolj ugodne za obilen sneg.
-Genovec je idealen ciklon. Ostali Mediteranski imajo manjši vpliv, saj so lahko predaleč, pregloboki, preveč na jugu.
-Po sneženju je idealna situacija AC vreme s šibko SV dinamiko vetrov.
-Obstaja možnost "mini" termičnega AC-ja z ledeno zimo tudi v Evropi. Januar 2017 je dokaz. Enkrat, ko je leden zrak "ujet" na celini, se ga težko odstrani v kolikor je mil Atlantik "zaprt".
-Zelo snežene zime niso nujno najbolj mrzle oziroma nasploh med hladnejšimi. Lahko so celo blago podpovprečne ampak zelo bogate s snegom.
-Ledene zime nimajo nikoli prevlade zahodne cirkulacije. Enkrat, ko je sneg na tleh, je stabilen AC njegov zaveznik. Lahko igramo ruleto in upamo na nov sneg, lahko pa to prinese izrazito otoplitev.
-Obilna sneženja so skorajda vedno bolj pogosta v drugi polovici zime.
-Inverzije ne pomenijo jezera hladnega zraka za sneg. Jezero ima v plasteh 0-1500m negativne temperature in rosišča. Inverzija pa pomeni lahko,da je ledeno zgolj med 0-500m, kar pa ob padavinah, tudi če je na2m -6 stopinj, ne prinese snega temveč zgolj žled. Vzdržljivost jezer je daleč najmanjša v subpanonskih pokrajinah, največja pa je v Bohinju ter pasu med Jesenicami do Rateč.
-Mikroklimatske značilnosti pokrajine delajo razliko. Potrebno je podrobno poznati klimo svojega področja, saj le-tako znamo v naprej predvideti "obnašanje" našega vrta ob določni barični konfiguraciji. Ne obstajajo "dobre" in "slabe" konfiguracije za vse, temveč zgolj lokalnega značaja. Balkanski ciklon lahko prinese Metliki 1m snega, ob istem času pa je Brnik kopen. Čista mejna situacija pa lahko prinese Brniku 1m snega, Metlika pa se bori s plundro. Vedno je potrebno gledati zadevo kompleksno in ne zgolj padavine GFS-ja.
-Radar in shema vetrov v živo je 24 ur pred dogodkom najboljša zadeva. Sploh spremljanje vetrov na različnih nadmorskih višinah (ohlajanje, fenizacija ipd.) ter formacija ciklogeneze v Mediteranu. S tem lahko ob predhodnem znanju precej lažje "napovemo", ali bo padavin več, manj ipd.
-Ne obstaja "srečen" del Slovenije. Po nižinah juga sneži več in bolj obilno, so pa tudi otoplitve precej bolj izrazite in mejne situacije precej slabše. Obratno, na severu je v povprečju manj padavin in skupne kumulative, so pa v krajih z reliefom na J strani precej bolj zaščiteni pred otoplitvami in imajo izrazito boljše možosti ob mejnih situacijah. Odvisno pač od same konfiguracije.


Ta informacija se je razširila po forumu, ne da bi kdo postregel s konkretnimi podatki o akumulacijah snega v Sloveniji v primerjavi z drugimi (sosednjimi ali bolj oddaljenimi) evropskimi državami. Vsaj jaz nisem nikjer zasledil teh podatkov (popravite me, če se motim). Gre torej za govorjenje na pamet. Tudi sam takšnih podatkov (še) nisem našel, bi jih bilo pa fino imet in primerjat, da vidimo kje dejansko smo. :icon_smile:

Res je lega Slovenije vremensko zelo raznolika in specifična, a ne dosti bolj od ostalih sosednjih držav.
Primeri:
  • Italija: Alpe (gorsko podnebje) -> Mediteran ((sub)mediteransko podnebje), hiter prehod npr. v Furlaniji-Julijski krajini (in tudi drugod na obrobju južnih Alp), veliko padavin na pregradah ob prevladujočih vlažnih JZ vetrovih, malo padavin ob S/SZ zračnem toku, ko je celotna južna polovica Alp pod vplivom fenizacije, na severni strani pa se pojavljajo orografske padavine (ta primer lahko opazujemo trenutno).
  • Avstrija: prav tako se lahko pojavljajo velike razlike med S in J stranjo Alp: zahodni vetrovi dostikrat prepihajo severno stran Alp, medtem pa je južna stran v zavetrju in vztrajajo jezera hladnega zraka. Trenutno imamo primer konstantnega sneženja in velikih količin snega severno od glavnega grebena Alp (Visoke in Nizke Ture), na južni strani pa suho in sončno in razmeroma toplo. :)
  • Hrvaška: prehod iz zmerno celinskega podnebja na območju Like (Gospić) v mediteransko podnebje na zahodni strani Velebita je prava definicija raznolikosti podnebja (sprememba v manj kot 10 km zračne razdalje)! Pri nas bi se temu lahko kosal prehod čez Trnovski gozd v Vipavsko dolino, a so razlike na Hrvaškem še nekoliko bolj jasne in izrazite.
  • Ajt no, Madžarska je več ali manj ena velika uravnava v Panonskem bazenu, v tej primerjavi je Slovenija res bolj pestra. :icon_mrgreen:

Če tako povzamem zgoraj napisano, ni Slovenija prav nič posebnega in izjemnega v primerjavi z našo okolico. Res pa je, da smo majhna država in imamo s tega stališča veliko pestrost vremenskega dogajanja in podnebnih tipov. :icon_smile:

Tako je.
V zadnjem času imamo res nesrečo glede postavitev baričnih tvorb, ker je trdovratna blokada (ki si jo sicer zimoljubci želimo) na napačnem mestu in preblizu nam. Pri takšni postavitvi, ko je anticiklon nad zahodno Evropo, le-ta pošilja oz. potiska doline s hladnim zrakom vzhodno od nas, ob tem pa se okrepijo splošni severni vetrovi. Temu pravimo tudi t.i. severni zastoj, ko na severni strani Alp lahko več dni sneži zaradi orografskega dviganja hladnih in vlažnih zračnih mas iz severa, južno od glavnega grebena Alp pa imamo zgolj severni fen in morda nekaj ploh, ki nastanejo zaradi labilizacije ozračja ob dotoku hladnejšega zraka v višinah. V gorah je mrzlo in vetrovno, suha zračna masa pa ponuja odlično vidljivost. Po nižinah takšne prodore hladnega zraka (pri katerih smo le na zahodnem robu) skoraj ne občutimo, saj se čez dan ob sončnem vremenu in z dodatkom fena lahko prav lepo ogreje.

Južneje na Balkanu so takšne postavitve spet bolj ugodne, ker veter običajno obrača iz S na SV in je dinarska pregrada na privetrni strani prav tako odličen "lovilec snega" - na Območju BiH, Črne gore, zahodne Srbije.
Skratka v takšnih situacijah Slovenija kot celota kar se tiče snega povsem izvisi. Mi za obilno sneženje (govorim za zahodno in osrednjo Slovenijo ter deloma naše Alpe) potrebujemo najprej sploh ciklon v severnem Sredozemlju, potem je pomembna še zelo specifična postavitev, saj mora biti nam najbolj ugoden genovski ciklon ravno prav postavljen in mora hkrati imeti še pot/premik proti V/SV. Pri tem gre pač lahko hitro kaj narobe: samo manjši premik zahodno ali severno, pa pademo v topli sektor z dežjem po nižinah namesto snega. Primer je ravno pokazal matic19. :icon_smile: Če se premakne preveč južno, dobimo manj padavin ter standardno okrepitev SV vetrov in s tem feniziranje na standardnih območjih. Za nas torej odločajo detajli, veliko dejavnikov mora sovpadat v ravno pravšnji meri. Prav zato takšne situacije niso zelo pogoste in potrebujemo veliko sreče. Tudi, če ciklon dobimo, močno sneženje običajno traja kak dan, morda dva, ker se potem ciklon že premakne naprej.
Medtem imajo v Avstriji na severni strani Alp, ponekod na Balkanu ter v italijanskih Apeninih to srečo, da za močno sneženje, večdnevno sneženje in ogromne akumulacije snega ciklona kje v bližini sploh ne potrebujejo. Za njih je dovolj le S oz. SV zračni tok, ki v nižjih plasteh prinaša še nekaj vlage. Vse ostalo opravi orografija. :icon_mrgreen: Samo poglejte si akumulacije snega v Apeninih v osrednji Italiji te dni ... tudi več kot 1 m v nekaj dneh, brez kakršnegakoli ciklona, zgolj in samo spust doline od SV in posledično SV zračni tok, ki iznad Jadrana prinaša vlažen zrak in vlago "odlaga" na prvih pregradah Apeninov. Poleg vsega tega se še ne rabijo obremenjevat, ali bodo padavine v snegu ali morda v dežju, ker je itak prvi pogoj prodor mrzle zračne mase, tako da je sneženje ob nizkih temperaturah zagotovljeno. No, seveda gre tu za hribovita območja na nadmorskih višinah nad 800 m, a vseeno.
Kako enostavno torej nekateri pridejo do velikih količin snega, samo prodor hladnega in dovolj vlažnega zraka na pravokotno postavljeno pregrado in to je to ... brez formacij ciklona na pravem mestu, brez nekih nians in podrobnosti, ki bi lahko šle narobe. :icon_rolleyes:

Pa naj še kdo reče, da je Slovenija snežni raj v Evropi.  :icon_mrgreen:

Res je, mraz v Celovcu je precej bolj trdovraten, sploh ob inverzijah in ob odjugah, ko večino Slovenije že prepiha, je Celovška kotlina zaščitena in brez problema naprej štejejo ledene dneve. Snega ob prehodih hladnih front dostikrat pade več kot južno od Karavank in Kamniško-Savinjskih Alp, ker območje prej doseže hladen zrak v nižjih plasteh in je tako več padavin v snegu. Ko hladen zrak doseže npr. dno Ljubljanske kotline, je lahko večina padavin že mimo. Če se dosti vozite čez Ljubelj, boste mnogokrat opazili precej več snega na avstrijski strani tunela (a ne zgolj zaradi senčne lege). Sneg tam sega potem tudi nižje v dolino. Je pa res, da so ob "balkanskih" ciklonih oni še precej na slabšem kot mi, saj je prav tako izrazita fenizacija, padavin pa precej manj.



Naslov: Odg: Zime v preteklosti
Sporočilo napisal: komar na 29. September 2019, 19:32:28
Max 48-urna količina padavin s povratno dobo 100 let. Severna stran Pohorja, spodnja Dravska dolina odstopa od povprečja, kar se tiče SV konca Slovenije.

(https://i.postimg.cc/jSWG828Z/max-48-hour-precipitation-100-years-61-00.png) (https://postimages.org/)đ

Max izmerjena višina snega.

(https://i.postimg.cc/7LZKLYcS/max-snow-depth-50-years-51-05.png) (https://postimages.org/)


Naslov: Odg: Zime v preteklosti
Sporočilo napisal: krispy123 na 11. Januar 2020, 10:17:50
Da se ne bo večina teh satelitskih slik iz preteklih zim izgubilo v plundri, sem se odločil da bom kar tu objavil. Na tem mestu bom občasno prilepil in analiziral razne situacije iz preteklih zim in prilepil še od NASE satelit zraven za reanalizo.


Začenjam pri zimi 2004/05.

Razmere na satelitski sliki iz 16.3.2005, snežna odeja se je po spodnji Dravski dolini takrat zadržala skoraj do 20.3. Medtem ko je sneg po zgornjem delu doline že večinoma pobralo, le v okolici  Radeljskega polja je še vztrajala na vzhodnem robu). Sklenjena snežna odeje je še vztrajala tudi od "mrzle" Pesniške doline navzgor proti polju reke Mure v Avstriji. Tisti kraji imajo sicer povprečno letno količino le okoli 900 mm, ampak lahko zadržijo tudi nalet toplih JZ vetrov in tako se lahko kljub manjši snežni kumulativi sneg zadrži dlje kot recimo na spodnjem Dravskem polju.

(https://i.postimg.cc/B6GVqWSR/snapshot.jpg) (https://postimg.cc/LqNTTbZV)

(https://i.postimg.cc/nzBYhMR1/Brez-naslova.png) (https://postimages.org/)

Animacija umikanja snežne odeje v marcu tistega leta.

(https://i.postimg.cc/QtF4jX18/ezgif-com-optimize.gif) (https://postimg.cc/Ppkz4nS9)

Zanimiva situacija je bila tudi 10.2.2009 s snežno pokritostjo. Ozke alpske, predalpske doline ter Dinarska pregrada so še večinoma imeli snežno odeje (podobno po večini Ljubljanske in seveda celotne Slovenjgraške kotline), medtem ko je drugod sneg že pobralo.

(https://i.postimg.cc/h45n8jpr/snapshot.jpg) (https://postimg.cc/6TnFt9s2) (https://postimages.org/)

Zakaj delam te analize? Ker se mi zdi top te situacije spremljat in tole umikanje snežne odeje, kako pomembna je mikroklima nekega področja, ali je recimo tole bolj osojneša severna lega, ali je nek predel zaščiten pred vdori toplih vetrov bolj kot recimo drugi, ali je morda dolina bolj v "konkavni" obliki in recimo čisto zaprta s neprestanim stekanjem hladnega zraka iz hribov in nižjimi minimumi. Vse tole vpliva.


Naslov: Odg: Zime v preteklosti
Sporočilo napisal: krispy123 na 12. Januar 2020, 10:30:42
Analiza situacije iz konca februarja 2004. Nad severnim Atlantikom ter Grenlandijo se je nahajalo obsežno območje visokega zračnega pritiska. To je delovalo kot blokada "stalne" zahodne cirkulacije. Polarna fronta je tako valovila nad Skandinavijo, kasneje pa se je spustil obsežen del hladnega zraka v smeri proti jugu. Prodor hladnega zraka je šel preko zahodne strani Alp (v koridorju preko južnega dela francoskih Alp), ter kasneje nad Genovski zaliv. Zaradi ugodne lege prodora hladnega zraka je ciklon nadaljeval svojo pot proti vzhodu nad osrednjo Italijo, z višinskimi JZ vetrovi pa je imel tako vpliv s padavinami tudi nad Slovenijo. Slovenijo je hladen zrak kot je stalnica zajel v tem primeru preko Dunajskih vrat, torej preko Prekmurja iz SV strani. Hladna fronta je namreč zaradi izjemno visokih Alp na severni strani v Avstriji še pogosto ujeta na tistem delu in potrebuje nekaj časa, da pronica preko nad JV stran Alp. Ohladitev je tako najprej zajela nižinske kraje severovzhodne Slovenije, kasneje pa nadaljevala svojo pot v SV-JZ tipu. Snežilo je praktično povsod po notranjosti Slovenije. Glavnina padavin je vztrajala v tem delu poslabšanja na Dinarski pregradi ter severnem delu Ljubljanske kotline z narivanjem zračnih mas ob ugodnih vetrovih. Na delu Bohinjske doline je zapadlo skupno kar do okoli 70 cm snega.

(https://i.postimg.cc/fLKgwSwF/CFSR-1-2004022618-1.png) (https://postimages.org/)

(https://i.postimg.cc/MXJTym3P/CFSR-1-2004022700-4.png) (https://postimages.org/)

Že dan kasneje je zaradi zasidrane hladnega zraka nad SZ-Z strani Alp ter "prekinitvi" zahodne cirkulacije z ugodno postavljenim Azorskim anticiklonom začelo nastajati novo ciklonsko območje nad Italijo. To novo ciklonsko območje je imelo še nekoliko bolj severno postavitev preko severnega Jadrana nad Balkan. V višinah so vetrovi nekoliko obrnili na južno, oziroma jugovzhodno smer na koncu. Kar je pomenilo sekundarni višek padavin na delu jugovzhodne, deloma severovzhodne Slovenije v drugem delu poslabšanja. Dovod mrzlega zraka iznad Panonske kotline ni bil skozi vso poslabšanje prekinjen, ob koncu padavin so tako namerili po večjem delu Slovenije kar solidno debelo snežno odejo. Po podatkih je bil izgleda prisoten v drugem delu tudi fenski efekt ob SV vetrovih, kar se je poznalo ponekod na zmanjšani skupni novozapadli snežni odeji.

(https://i.postimg.cc/85D0QmVM/CFSR-1-2004022818-1.png) (https://postimages.org/)

(https://i.postimg.cc/1zSHfRYZ/CFSR-1-2004022906-2.png) (https://postimages.org/)

(https://i.postimg.cc/MHp3XZHG/CFSR-1-2004022900-4.png) (https://postimages.org/)

Graf maksimalne višine snega.

(https://i.postimg.cc/VvPVqS1s/20200112092424.jpg) (https://postimg.cc/mzVjRgtK)


Najvišja izmerjena višina snega ob koncu poslabšanja (29.2.2004).


Bohinjska Bistrica: 131 cm
Kranjska gora: 87 cm
Babno Polje: 85 cm
Kočevje: 68 cm
Prigorica: 65 cm
Logatec: 65 cm
Vrhnika: 62 cm
Ribnica na Pohorju: 52 cm
Jesenice: 51 cm
Bled: 51 cm
Kranj: 50 cm
Lesce: 46 cm
Postojna: 45 cm
Gornji Grad: 45 cm
Tomišelj (Ig): 45 cm
Preddvor: 44 cm
Letališče Brnik: 42 cm
Ruše: 40 cm
Lovrenc na Pohorju: 38 cm
Mozirje: 38 cm
Žetale: 38 cm
Velenje: 35 cm
Jeruzalem: 35 cm
Kotlje: 35 cm
Dvor: 35 cm
Metlika: 35 cm
Ljubljana Bežigrad: 31 cm
Šentilj v Slovenskih Goricah: 27 cm
Cirkulane: 26 cm
Ptuj: 25 cm
Dravograd: 25 cm
Lendava: 25 cm
Maribor: 24 cm
Celje: 24 cm
Šmartno pri Slovenj Gradcu: 21 cm
Kozji vrh: 20 cm
Bizeljsko: 18 cm
Starše: 16 cm
Murska Sobota: 15 cm

Umikanje snežne odeje marca 2004 v stilu animacije.

(https://i.postimg.cc/qvmB1rNH/nasa-worldview-2004-03-06-T00-00-Z-to-2004-03-19-T00-00-Z.gif) (https://postimg.cc/v4Vdmp70) (https://ralphrobertspersonaltrainer.com/short-term-fitness-goals-vs-long-term-fitness-goals)

Upam, da vam bo všeč.
 :icon_wink:


Naslov: Odg: Zime v preteklosti
Sporočilo napisal: regulus na 14. Januar 2020, 11:53:55
krispy123 zanimiva analiza  :icon_wink:

Še bolj zanimiva pa bi bila če bi lahko namesto letnice 2004 napisal letnico 2020  ;D


Naslov: Odg: Zime v preteklosti
Sporočilo napisal: krispy123 na 20. Januar 2020, 09:16:21
Prilagam še podatke ob izjemni snežni kulisi iz sredine februarja 1969. Izgleda je šlo za klasičen Genovski ciklon s tranzicijo v severni Jadran, ob narivanju toplega zraka na klin hladnega iznad južne, jugovzhodne strani. Naša najbolj ugodna situacija za obilno sneženje v Sloveniji. Vzhodno in južno od nas je v drugem delu poslabšanja marsikje deževalo, saj je bila topla advekcija preveč izrazita. Marsikje po nižinskem delu Slovenije so ob koncu poslabšanja zabeležili skoraj 1 m visoko snežno odejo, ponekod pa je padlo tudi več od enega metra.

(https://i.postimg.cc/QCKS7Hrh/ERA-1-1969021412-1.png) (https://postimages.org/)

(https://i.postimg.cc/j2yg9L3v/ERA-1-1969021506-2.png) (https://postimages.org/)

(https://i.postimg.cc/g2K9jBD4/ERA-1-1969021506-1.png) (https://postimages.org/)

Sem moral zmanjšati velikost pisave, da se je vse skupaj spravilo v graf, tako boljše, da kliknete na sliko in jo povečate.

Graf..

(https://i.postimg.cc/L5M5RbvR/20200120082613.jpg) (https://postimg.cc/LYN23vr0) (https://postimages.org/)


Maksimalna zabeležena višina snega ob koncu poslabšanja (17.2.1969).


Podatki.

Kranjska gora: 206 cm
Rateče: 181 cm
Kočevje: 148 cm
Bohinjska Bistrica: 136 cm
Logatec: 125 cm
Lovrenc na Pohorju: 125 cm
Škofja Loka: 118 cm
Vrhnika: 114 cm
Žiri: 109 cm
Mežica: 105 cm
Žetale: 105 cm
Tomišelj (Ig): 105 cm
Novo mesto: 103 cm
Babno Polje: 100 cm
Ribnica: 100 cm
Jesenice: 98 cm
Radlje ob Dravi: 96 cm
Brnik: 96 cm
Ljubljana: 95 cm
Ruše: 94 cm
Lavrica: 92 cm
Gornji Grad: 90 cm
Šentilj v Slovenskih Goricah: 87 cm
Svečina: 87 cm
Cirkulane: 85 cm
Dvor: 83 cm
Radovljica: 80 cm
Brestrenica pri Mariboru: 78 cm
Podčetrtek: 78 cm
Jeruzalem: 75 cm
Volčji Potok: 75 cm
Fram: 75 cm
Vitanje: 75 cm
Šmartno pri Slovenj Gradcu: 74 cm
Celje: 73 cm
Postojna: 73 cm
Starše: 71 cm
Črnomelj: 70 cm
Slovenske Konjice: 68 cm
Maribor Tabor: 68 cm
Tržič: 68 cm
Ptuj: 66 cm
Velenje: 65 cm
Slovenska Bistrica: 65 cm
Poljčane: 65 cm
Trbovlje: 60 cm
Murska Sobota: 50 cm
Litija: 48 cm
Zidani Most: 48 cm
Drašiči: 47 cm
Lendava: 33 cm
Ilirska Bistrica: 28 cm


Naslov: Odg: Zime v preteklosti
Sporočilo napisal: krispy123 na 23. Januar 2020, 11:40:41
Ravno imam malo časa, pa sem se odločil še za analizo visoke snežne odeja ob začetku zadnje dekade novembra 1999. Enkrat na teden bom poskusil poiskati kakšno zanimivo situacijo, ter jo opisal na kratko.

Malce sinoptike. Šlo je za zaporedje dveh visoko postavljenih ciklonov v severnem, osrednjem Jadranu. Vsi so imeli tranzicijo nad severni Balkan, torej je predvidoma smer padavin, bila sprva v J-S tipu (in južnih višinskih vetrovih), kasneje pa so padavine prišle tudi v stilu JV-SZ. Na SV strani Slovenije je še valovil hladnejši zrak, tako je prihajalo ponekod do kar izrazite fenizacije ob SV vetrovih v spodnjih plasteh ozračja. Istočasno pa so južni do jugovzhodni vetrovi narivali vlago pred privetrne, takrat (S-SV-V) strani orografskih pregrad. Tako so nastale kar velike razlike v snežni odeji, največ snega je zapadlo na območju južne Dinarske pregrade, Dolenjske, Bele Krajine ter po spodnji Dravski dolini, večinoma med 50 do 65 cm. Drugod med 20-50 cm, najmanj na Primorskem, ter znanih fenskih legah.

(https://i.postimg.cc/Y9sm8c7H/CFSR-1-1999111912-1.png) (https://postimages.org/)

(https://i.postimg.cc/266Z4kPG/CFSR-1-1999111912-4.png) (https://postimages.org/)

(https://i.postimg.cc/CKJ8BB6d/CFSR-1-1999112112-1.png) (https://postimages.org/)

(https://i.postimg.cc/MGzRpb5h/CFSR-1-1999112118-2.png) (https://postimages.org/)

(https://i.postimg.cc/KcJh4ZNj/CFSR-1-1999112112-4.png) (https://postimages.org/)

 (https://postimages.org/)

Maksimalna zabeležena višina snega (22.11.1999), po dolinah, kotlinah, nižinah Slovenije.

Kočevje: 64 cm
Prigorica: 64 cm
Logatec: 64 cm
Postojna: 60 cm
Črnomelj: 60 cm
Ruše: 56 cm
Metlika: 55 cm
Podčetrtek: 53 cm
Fužina: 51 cm
Novo mesto: 50 cm
Žetale: 48 cm
Borovnica: 48 cm
Sevnica: 48 cm
Mislinja: 48 cm
Kranjska gora: 47 cm
Jeruzalem: 47 cm
Sevno: 46 cm
Vrhnika: 45 cm
Dobrnič: 45 cm
Ptuj: 45 cm
Škofja Loka: 45 cm
Cirkulane: 45 cm
Železniki: 45 cm
Lovrenc na Pohorju: 44 cm
Tomišelj: 42 cm
Podsreda: 42 cm
Jesenice: 42 cm
Radenci: 42 cm
Laško: 40 cm
Bohinjska Bistrica: 39 cm
Kotlje: 38 cm
Polički vrh: 38 cm
Slovenske Konjice: 37 cm
Vitanje: 37 cm
Gomiljsko: 36 cm
Maribor Tabor: 35 cm
Letališče Maribor: 35 cm
Kranj: 35 cm
Bizeljsko: 35 cm
Letališče Brnik: 32 cm
Celje: 32 cm
Ljubljana Bežigrad: 30 cm
Lendava: 30 cm
Preddvor: 30 cm
Martinje: 30 cm
Velenje: 30 cm
Murska Sobota: 30 cm
Kozji vrh: 29 cm
Vojnik: 27 cm
Moravče: 26 cm
Dravograd: 26 cm
Šmartno pri Slovenj Gradcu: 25 cm
Šentilj v Slovenskih Goricah: 25 cm
Lesce: 25 cm
Kobarid: 22 cm
Mozirje: 21 cm
Ilirska Bistrica: 10 cm

Analiza na grafu.

(https://i.postimg.cc/kgSQYgYg/20200123103055.jpg) (https://postimg.cc/PCtvPTkg)


ZEVS Forum | Powered by SMF 1.1.21.
© 2005, Simple Machines. All Rights Reserved.