ZEVS Forum

Vreme => Splošno => Temo je začel: vremenar12 na 11. Avgust 2009, 19:02:01



Naslov: Zime v preteklosti
Sporočilo napisal: vremenar12 na 11. Avgust 2009, 19:02:01
V tej temi objavljam hude in mile zime v srednji Evropi, ki so jih ljudje doživeli v preteklosti, hude zime so označene z modro, mile pa z rdečo barvo. Vsak vaš komentar na to temo je dobrodošel.

ZIMA 442/443: Huda zima v zahodni Evropi, sneg je ležal 6 mesecev.

ZIMA 763/764: Zelo huda zima po vsej Evropi, Črno morje je zamrznilo.

ZIMA 822/823: Nenavadno huda zima. Že 22. septembra je pritisnil zimski mraz. Mraz in sneg sta neprekinjeno trajala do 12. aprila. En mesec so bile vse Evropske reke zaledenele.

ZIMA 993/994: Zima z hudim mrazom do sredine aprila, nato pa je sledilo ekstremno sušno poletje v katerem so presahnili številni potoki.

ZIMA 1076/1077: Izjemno huda zima, ki je po vsej Evropi trajala od konca oktobra do 15. aprila. Reke so bile od 26. novembra do sredine marca zaledenele.

ZIMA 1122/1123: Zima je bila tako topla, da ni niti enkrat snežilo.

ZIMA 1185/1186: Najtoplejša zima v Evropi. Že v januarju so cvetela drevesa, v februarju so bila že jabolka velikosti lešnika, v začetku avgusta pa je bila trgatev.

ZIMA 1227/1228: Zelo topla zima in pomlad. V tistem letu so že konec julija imeli trgatev.

ZIMA 1235/1236: Zelo topla zima. V februarju so cvetela drevesa in ovce so se pasle na prostem.

ZIMA 1248/1249: Skrajno topla zima brez mraza in snega do konca marca; potem pa je bilo zelo mrzlo do sredine maja.

ZIMA 1289/1290: Druga najtoplejša zima v Evropi. Že za Božič so cvetela drevesa in rože, 14. januarja pa so bile že zrele jagode.

ZIMA 1327/1328: Zelo topla zima. V januarju so cvetela drevesa, 25. julija pa se je začela trgatev.

ZIMA 1362/1363: Huda zima, ki se je začela že 28. septembra, trajala pa do 6. aprila. Še v začetku marca je bilo vse zaledenelo.

ZIMA 1407/1408: Ena izmed najhujših zim v srednji Evropi, ki je trajala od 11. novembra do 27. januarja, reka Temza je bila poledenela. 28. januarja pa je prišla močna odjuga, ki je povzročila marsikje hude poplave.

ZIMA 1419/1420: Zelo topla zima. 7. aprila so cvetele vrtnice, sredi aprila so bile zrele češnje in jagode. 8. junija pa je nato sledila močna ohladitev z hudo pozebo po nižinah.

ZIMA 1529/1530: Topla zima, v februarju je že vse cvetelo. Aprila pa je padlo veliko snega in pritisnil je hud mraz.

ZIMA 1538/1539: Skrajno topla zima, za novo leto so ljudje hodili v kratkih rokavih, po travnikih so cvetele rože.

ZIMA 1564/1565: Huda zima v srednji in zahodni Evropi. Od 7. decembra do 2. januarja sta bili reki Temza in Elba povsem zamrznjeni.

ZIMA 1565/1566: Najbolj snežena zima v Alpah nasploh, v sredogorju je bilo prek 3 metre snega.

ZIMA 1572/1573: Zelo mrzel november, temp. je bila od 5-8 stopinj pod povprečjem. Zima je trajala od 8. novembra do sredine marca.

ZIMA 1581/1582: Najhujši mraz za Božič, številni ljudje so zmrznili med spanjem.

ZIMA 1586/1587: Huda zima od 9. novembra do 24. februarja, konec maja zapade veliko snega in pritisne hud mraz.

ZIMA 1608/1609: Zelo mila zima, niti enkrat ni bilo mraza in snega.

ZIMA 1611/1612: Zelo snežena zima. Od januarja je snežilo 50 dni dolgo, celo strehe hiš so bile pod snegom.

ZIMA 1612/1613: Zelo suh in nenavadno topel januar, drevesa so začela zeleneti.

ZIMA 1613/1614: Dolga zima, ki je trajala od 9. novembra do sredine aprila, sneg je nad 500 metri ležal 150 dni.

ZIMA 1645/1646: Zelo snežena in mrzla zima. Veliko divjih živali je umrlo.

ZIMA 1657/1658: Zelo huda in snežena zima, ki je trajala do 7. junija. V Rimu je zapadlo ogromno snega. Celo v Angliji je ležal sneg od 1. decembra do 21. marca.

ZIMA 1661/1662: Skrajno topla zima. 17. do 23. maja pa je pritiskal hud mraz.

ZIMA 1679/1680: Najtoplejši februar.

ZIMA 1708/1709: Najbolj mrzel januar v Evropi, zamrznilo je Jadransko morje. Povprečna januarska temperatura je bila -13,2 stopinj celzija![/u]

ZIMA 1710/1711: Najtoplejši in najbolj suh december, za Božič je že vse cvetelo. Zima je pritisnila sredi februarja, ko je biilo snega do kolen, pritisnil je hud mraz.

ZIMA 1730/1731: Zelo mrzla zima s temp. do -38 stopinj Celzija.

ZIMA 1783/1784: Do 1. novembra je bilo ekstremno toplo, potem pa je pritisnil hud mraz, ki je bil najhujši med Božičem in novim letom. Po novem letu je padlo ogromno snega, v 24 urah prek 60 cm. Sneg je ležal 9 tednov.

ZIMA 1784/1785: Novembra je zapadel sneg in se obdržal do marca. Celo v Italiji je bilo februarja 1,5 metra snega. Veliko ljudi je obstalo na cestah in zmrznilo. Divje živali so od lakote napadale ljudi po vaseh. Bila je invazija volkov. Sneg in mraz sta pojenjala komaj sredi aprila.

ZIMA 1788/1789: Najhujša zima stoletja. [/u] Decembra se je začel hud mraz. Za božič je bilo tako mrzlo, da so ptiči med letanjem zmrznili in padali na tla. Veliko divjih živali je umrlo, spet so se pojavili volkovi. Temperatura od -14 do -16 stopinj Celzija podnevi je trajala deloma vse prek 6. januarja. V Rimu je med 27. in 30. decembrom zapadlo toliko snega kot ga prej 52 let ni. Poštni promet se je ustavil.

ZIMA 1794/1795: Zelo huda zima, 25. januarja so v Londonu namerili -29 stopinj Celzija.

ZIMA 1795/1796: Januarja so bili že pravi poletni dnevi. Drevesa so zelenela, po travnikih so cvetele rože. Niti najstarejši ljudje se niso spomnili tako mile zime. Konec februarja pa je prišel hud mraz, ki je trajal do 6. marca, zapadlo je veliko snega.

ZIMA 1798/1799: Že v začetku novembra je začelo snežiti. 20. decembra pa se je začel hud mraz. Čez božične praznike je bilo toliko ledu na oknih, da ljudje niso mogli nič videti. Za Božič in dan po božiču temperatura ni nikjer presegla -12 stopinj Celzija. Tako močan mraz je trajal 14 dni. Veliko ljudi po Evropi je zmrznilo.

ZIMA 1829/1830: Obilo snega in hud mraz od Božiča do svečnice(2.2.) tako, da so krompir in jabolka tudi v najbolj izoliranih kleteh zmrznila.

ZIMA 1833/1834: Precej topla, suha in mila zima. Do sredine februarja ni blo nobenega mraza.

ZIMA 1842/1843: Zima povsem brez snega.

ZIMA 1853/1854: Hud mraz od božiča do 6. januarja, temperature pogosto pod -20 stopinj.

ZIMA 1857/1858: Precej mrzla in dolga zima, v letu 1858 že konec oktobra zapade veliko snega.

ZIMA 1862/1863: Zelo topla zima, 22. decembra so ljudje nabirali gozdne sadeže.

ZIMA 1868/1869: Zgodnja zima. Konec oktobra in prve dni novembra zapade veliko snega, ki polomi ogromno drevja, nato še pritisne hud mraz.

ZIMA 1875/1876: Ogromno snega v februarju, največ v zadnjih 45 letih.

ZIMA 1879/1880: Ena izmed najhujših zim s temperaturami do -36 stopinj Celzija. December ekstremno mrzel, saj se tri tedne temperatura ni dvignila nad -10 stopinj Celzija. 11. decembra je bil najbolj mrzel dan od kar obstajajo meritve, v Ljubljani zjutraj -26,4 stopinj Celzija, čez dan pa se je ogrelo le do -16,0 stopinj! Dosti ljudi po Evropi je zmrznilo, nekateri celo med spanjem. Zajce, goske in kokoši so ljudje imeli v hišah, da ne bi zmrznile. V severni Ameriki pa čist kontra, poročali so o zelo mili topli zimi, saj je že sredi zime začelo tam vse brsteti in cveteti.

ZIMA 1890/1891: Zelo huda zima, sneg je zapadel 26. novembra, med 20. decembrom in 20. januarjem pa je pritiskal hud mraz. Temperature so se tudi podnevi pogosto gibale okoli -10 stopinj Celzija.

ZIMA 1892/1893: Huda zima, najbolj mrzlo je bilo januarja. 14. januarja so v Ljubljani izmerili -26 stopinj Celzija.

ZIMA 1894/1895: Zelo snežna zima, v marcu so marsikje izmerili rekordne količine snega. V Ljubljani je bilo celo 149 cm snega, kar je največ do zdaj.

ZIMA 1897/1898: Zelo malo dni s temperaturami pod lediščem. Za novo leto je bil lep sončen in zelo topel dan. Po vrtovih so cvetele narcise. Po topli zimi je prišlo mrzlo in mokro poletje. Komaj sredi avgusta so temp. presegle 25 stopinj Celzija.

ZIMA 1908/1909: Izjemno mrzel januar in februar, marca dosti snega.

ZIMA 1909/1910: Od Božiča do 6. januarja je bilo tako toplo, da so čebele letale po zraku.

ZIMA 1924/1925: Precej mila zima. Komaj v marcu je prvič snežilo in zapadlo 10 cm snega.

ZIMA 1928/1929: Najhujša zima prejšnjega stoletja. Tik pred Božičem so meteorologi napovedali milo zimo, še dan po božiču je bilo južno vreme, za silvestrovo pa je začelo snežiti in nato je pritisnil hud mraz. Temperature so se januarja in februarja pogosto spustile pod -20 stopinj Celzija, v začetku februarja ponekod celo pod -30. V Čakovcu in Gospiču na Hrvaškem je bilo -36 stopinj Celzija, pri nas so blizu Trebnjega izmerili -33 stopinj.  Pod -10 stopinj  je bilo občasno še tudi v marcu. Povprečna februarska temperatura v Ljubljani je bila -8,9 stopinj!

ZIMA 1931/1932: Precej snežna zima do konca maja.

ZIMA 1933/1934: Dolga zima, sneg je ležal vse tri zimske mesece.

ZIMA 1935/1936: Precej mila in topla zima.

ZIMA 1937/1938: Precej mrzel januar, aprila večkrat sneg in hude pozebe po Sloveniji

ZIMA 1939/1940: Zelo mrzla zima. V Ljubljani se je temperatura kar 35-krat spustila pod -10 stopinj Celzija. Povprečna januarska temperatura je bila -6,9 stopinj Celzija.

ZIMA 1940/1941: Precej mrzel december, povprečna temperatura je bila -6,3 stopinj Celzija.

ZIMA 1941/1942: Huda, dolga in precej snežna zima. Že v oktobru je snežilo, tudi začetek novembra je bil snežen, najhujše pa je bilo od 8. januarja do 22. februarja ko je bila temperatura v Ljubljani ves čas pod ničlo. Povprečna januarska temperatura je bila -7,8 stopinj Celzija. Najbolj mrzlo je bilo 23. januarja v Kočevju -31 stopinj, Ljubljana -25,4 stopinj Celzija. 10. februarja je bilo v Ljubljani 75 cm snega.

ZIMA 1944/1945: Ogromno snega v januarju, v Ljubljani ga je bilo 27. januarja 84 cm.

ZIMA 1946/1947: Precej huda zima z mrazom in snegom že v oktobru, februarja je zapadlo ogromno snega blizu enega metra, v Murski Soboti 85 cm.

ZIMA 1947/1948: Zelo topel januar s temp. do +20 stopinj Celzija.

ZIMA 1951/1952: Ogromno snega v februarju. V Ljubljani je bilo 146 cm snega, ker je blizu rekorda iz marca 1895, ko je bilo 149 cm snega.

ZIMA 1954/1955: Ogromno snega v začetku marca, v Mariboru 76 cm.

ZIMA 1955/1956: Zelo mrzel februar, temp. se nekaj dni niso dvignile nad -10 stopinj Celzija. 12. februarja je snežilo pri -12 stopinj podnevi in zapadlo 20 cm snega. V Babnem polju so 16. februarja namerili -34,5 stopinj, v Kočevju so izmerili -31,2 °C, v Postojni -30,5 °C, v Murski Soboti -28,6 °C, v Črnomlju -26,3 °C, v Ljubljani -23,3 °C in na Kozini pri Sežani -20,9 °C.

1956/1957: Mila zima, v začetku maja sneg in hude pozebe po Sloveniji.

ZIMA 1962/1963:  Ena izmed najbolj mrzlih in snežnih zim, že konec novembra je zapadlo ogromno snega, najhuje pa je bilo januarja in februarja.  V Murski Soboti je bilo 16. januarja -31 stopinj Celzija, večkrat so se temperature spustile pod -20 stopinj. Med 19. januarjem in 15. februarjem je bilo ves čas prek 35 cm snega, v začetku februarja tudi več kot pol metra. Sneg je v vsej zimi ležal 115 dni.

ZIMA 1963/1964: Toplemu novembru je sledila prava zima. December in januar sta bila precej mrzla in snežena. Temperature so se okoli 20. decembra spustile vse do -25 stopinj Celzija, za božič je bilo od 20 do 40 cm snega. Sneg je ležal neprekinjeno od 5. decembra do 7. februarja.

ZIMA 1967/1968: Najtoplejši Božič stoletja s +13,3 stopinj Celzija.

ZIMA 1968/1969: Ogromno snega v februarju. V Kočevju ga je bilo 148 cm, v Mariboru 68 cm, v Ljubljani 76 cm.

ZIMA 1969/1970: Zelo snežen in mrzel december. V Murski Soboti je bilo 22. decembra -27,6 stopinj Celzija, za božič je nižine po Sloveniji prekrivala debela snežna odeja, marsike višja od pol metra.

ZIMA 1974/1975: Zelo mila zima, januarja so bili lepi sončni in topli dnevi s temp. od +10 do +15 stopinj Celzija, snega je bilo zelo malo, manj kot 10 dni.

ZIMA 1980/1981: Dolga zima. Sneg je zapadel že 2. novembra. V tej zimi je bilo 118 dni snežne odeje.

ZIMA 1984/1985: Precej  huda zima. Temperature so se januarja in februarja večkrat spustile pod -20 stopinj. Povprečna januarska temperatura je bila -5 stopinj, 8. januarja je bilo v Ljubljani -20,3 stopinje, Babno polje -33 stopinj.

ZIMA 1985/1986: Veliko snega in mraz v februarju. Največ snega je tokrat zapadlo v severovzhodni Sloveniji. V Ribnici na Pohorju je snežna odeja merila kar 150 cm, v Podlipju na Kozjaku je sneg segal 132 cm visoko, v Radljah ob Dravi so ga namerili 110 cm, v Cirkulanah pri Ptuju 86 cm, v Oplotnici ob vznožju Pohorja 75 cm, v Kančevcih na Goričkem 69 cm, v Veržeju 66 cm in v Murski Soboti 61 cm.

ZIMA 1986/1987: Po toplem decembru je sledil ledeno mrzel in precej snežen januar. V dveh dneh je  zapadlo več kot 50 cm snega, v Ljubljani ga je bilo 89 cm, pritisnil pa je tudi hud mraz. 13. januarja je bilo v Murski Soboti zjutraj -27 stopinj Celzija, Blaguš v Slovenskih Goricah pa kar -29 stopinj.

ZIMA 1989/1990: Mila in zelo suha zima. Sneg je ležal le 5 dni, prvič je zapadel 8. februarja.

ZIMA 1995/1996: Dolga in snežna zima z 95 dnevi snežne odeje, zadnjič je snežilo 13. aprila.

ZIMA 1996/1997: Hud mraz med Božičem in novim letom. 27. decembra je bilo ob 13. uri v Murski Soboti -15 stopinj Celzija, zjutraj pa je bilo -22 stopinj. Za novo leto je snežilo pri -10 stopinj Celzija podnevi. Sneg je ležal od 24. decembra do 8. februarja. To leto smo imeli precej mrzel april, večkrat je snežilo, nazadnje 20. aprila, marsikatere predele po Sloveniji so prizadele pozebe.

ZIMA 1997/1998: Konec oktobra je pritisnil zimski mraz, 30. oktobra zjutraj je bilo kar -10 stopinj Celzija, nato pa je sledila precej mila zima. 12. in 13. februarja je bilo podnevi +21 stopinj Celzija. Sneg je ležal 11 dni.

ZIMA 1998/1999:Sneg je zapadel 21. novembra in se obdržal do 25. januarja, potem je prehodno skopnel. 9. in 10. februarja pa je po vsej Sloveniji močno snežilo. Zapadlo je od 40 do 80 cm snega, višje tudi več. Ta sneg se je obdržal do 27. februarja. Vse skupaj je sneg v tej zimi ležal 85 dni.

ZIMA 2000/2001: Precej mila zima. Novembra je bilo pogosto od +10 do +20 stopinj Celzija, 7. januarja je bilo podnevi +15 stopinj. Sneg je ležal 9 dni.

ZIMA 2001/2002: Po zelo mrzlem decembru sta sledila topel januar in februar. 28. januarja je bilo +20 stopinj Celzija.

ZIMA 2002/2003: Po toplem novembru je sledila prava zima. Sneg je zapadel 5. januarja in se obdržal do 28. februarja. Tudi v decembru je bilo nekaj snega in ledenih dni.

ZIMA 2004/2005: Med 6. in 10. februarjem hud mraz, 9. februarja je v Murski Soboti bilo zjutraj -24 stopinj Celzija. Mraz z jutranjimi temperaturami pod -20 stopinj je spet pritisnil v začetku marca in tako je bila prva polovica marca marsikje najhladnejša od leta 1950. Prvič je v tej zimi snežilo 19. januarja, saj je bilo prej kar milo vreme.

ZIMA 2005/2006: Veliko snega med Božičem in novim letom. 30. decembra je snežna odeja bila tudi po nižinah debela od 40 do 60 centimetrov. Sneg je ležal do sredine februarja, ko je le prehodno skopnel. 5. marca je spet močno snežilo.  V Moskvi so sredi januarja izmerili -40 stopinj Cezija, kar se od leta 1942 ni zgodilo.

ZIMA 2006/2007: Zelo topla zima. Sneg je prvič zapadel 25. januarja in le okrog 5 cm, za nekaj dni je že skopnel. Več kot polovico januarja in februarja je bilo podnevi prek +10 stopinj Celzija. 11. januarja je bilo +16 stopinj Celzija. Večja pošiljka snega je prišla komaj 19. marca, ko je zapadlo prek 20 cm snega. Sneg je v tej zimi ležal 10 dni.

ZIMA 2007/2008: Zelo suha in topla zima. V drugi polovici januarja in februarja so bile temp. pogosto nad +10 stopinj Celzija. 23. in 24. februarja je bilo +18 stopinj.

ZIMA 2012/2013: Dolga in precej snežna zima. Prvi sneg je zapadel že konec oktobra in tudi vso zimo je pogosto snežilo. Že v decembru je bilo ponekod do 70 cm snega, za božič je bilo južno, januarja pa je na debelo zamedlo vso Slovenijo, bilo je od 30 do 60 cm snega. Še več snega pa je bilo konec februarja in sicer od 30 do 120 cm, največ na jugu Slovenije.  Tudi marca je še snežilo, najprej 14. marca, še bolj pa med 24. in 26. marcem, ko je zapadlo med 15 in 35 cm snega, temperatura pa je bila ves čas pod ničlo. Takega mraza v drugi polovici marca ni bilo že od leta 1963.

ZIMA 2013/2014: Precej mila in topla zima, prvi sneg je zapadel komaj 24. januarja in se obdržal le okoli 10 dni, kar je bilo tudi vse v tej zimi. V začetku februarja je večji del Slovenije prizadel katastrofalen žled. Večino zime so prevladovali topli in vlažni jugozahodni vetrovi, tudi božič je bil topel.

ZIMA 2015/2016: Mila zima, esktremno suh in v gorah zelo topel december brez snega. Konec aprila pa so sledile hude pozebe in sneg do nižin. 27. aprila je zasnežilo večji del Slovenije.

ZIMA 2016/2017: Mrzel januar. V Murski Soboti je bila povprečna mesečna temperatura -5 stopinj Celzija. V drugi polovici aprila marsikje pozebe.

ZIMA 2017/2018: Do konca januarja je bila mila zima, februarja pa je pogosto snežilo in ponekod zapadlo več kot pol metra snega. Konec februarja in v začetku marca je bilo zelo mrzlo, zjutraj ponekod tudi pod -20 stopinj, popoldne pa med -10 in -5 stopinj Celzija.

ZIMA 2019/2020: Mila in zelo suha zima brez snega. Marsikje niso zabeležili niti enega dneva snežne odeje.











Naslov: Odg: Zime v preteklosti
Sporočilo napisal: vremenar12 na 11. Avgust 2009, 19:20:12
Meni je dedek povedal, da jim je v zimi 1928/1929, ko je bil najhujši mraz v vinski kleti zmrznilo vino. Ko so zjutraj prišli, da bi točili vino, so ugotovili, da nič ne teče, potem so v sode potisnili cev in tako ugotovili, da se je vino spremenilo v led :o. On je bil zaposlen v vinski kleti. Od takrat pa do danes se to ni zgodilo.


Naslov: Odg: Zime v preteklosti
Sporočilo napisal: Serpentinšek na 11. Avgust 2009, 20:42:01
Naj še jaz nekaj prispevam.  :)

1880: najhujša zima odkar so meritve - v Ljubljani so bile srednje mesečne temperature:
decembra -11,6°c, januarja -9,0°c, februarja -2,3°c in srednja temperatura zime -7,6°c!  :zaba: Kaj bi nekateri snegoljubci dali za kaj takega...
V Trstu pa decembra 1,3°c in januarja 1,7°c. Takrat je pozeblo veliko oljk, ki so jih na debelo sekali in kot les prodajali v Furlanijo.

1891: Hud mraz v Sloveniji; v Ljubljani je bila srednja januarska temperatura -8°c, v Trstu pa celo 0,0°c, kar je najnižja temperatura doslej!







Naslov: Odg: Zime v preteklosti
Sporočilo napisal: zimazakon na 12. Avgust 2009, 23:05:00
Vremenar, odlična tema, veliko zanimivih podatkov iz katerih se morda lahko malce ohladi kakšen prepotentni "Al Gore" -ovec , saj je evidentno, da so mile, tople itd. zime že od nekdaj smetile po teh krajih, sledile pa so jim slej ko prej prave  - mrzle zime.
(Vsekakor pa ne podpiram izpustov toplogrednih nesnag v ozračje)


Naslov: Odg: Zime v preteklosti
Sporočilo napisal: medica na 13. Avgust 2009, 07:58:07
Odlično vremenar12!  :clap:
Mogoče bi bilo dobro napisati še kaj več, npr. kakšen vir, kje so se ohranili podatki za tako daleč nazaj, za katere kraje bolj točno naj bi to veljalo...
No za tiste, ki pa imate še malo več časa, pa lahko preračunate navedene datume na današnji Gregorijanski koledar (ki je začel velajti okoli 1582).  :icon_rolleyes: No saj bistvene razlike verjetno ne bo (ene 14 dni  ;)) ampak vseeno.


Naslov: Odg: Zime v preteklosti
Sporočilo napisal: vremenar12 na 13. Avgust 2009, 17:37:41
Stanje snežne odeje po Sloveniji 29. decembra 2005 ob 19. uri:

Triglav Kredarica 245 cm
Rateče Planica 104 cm
Slovenj Gradec 60 cm
Kočevje 61 cm
Letališče Brnik 51 cm
Lisca 60 cm
Ljubljana 42 cm
Letališče Maribor 39 cm
Celje 40 cm
Novo mesto 40 cm
Črnomelj 41 cm
Murska Sobota 43 cm
Letališče Cerklje 36 cm
Nova Gorica 6 cm.

Naslednji dan je bila snežna odeja za nekaj cm še debelejša, pri nas je 30. decembra bilo 48 cm snega.


Naslov: Odg: Zime v preteklosti
Sporočilo napisal: vremenar12 na 23. December 2011, 19:36:43
http://www.gore-ljudje.net/novosti/43314/


Naslov: Odg: Zime v preteklosti
Sporočilo napisal: vremenar12 na 02. December 2013, 21:19:26
Zima 1708/1709 velja za eno izmed najhujših zim v zgodovini. Vso Evropo je preplavil ekstremen mraz.

Že oktober je bil razmeroma hladen, od sredine do konca oktobra so bile nočne temperature pogosto pod ničlo, povprečna dnevna temperatura je bila 9 stopinj.

November je bil nadpovprečno topel in sončen vse do 23. novembra, po 23. novembru pa je pogosto deževalo.

December se je začel z nestanovitnim in toplim vremenom, pihali so močni zahodni vetrovi. 3. decembra je bilo podnevi  +11 stopinj. 5. in 6. decembra pa so začeli pihati mrzli vzhodni vetrovi in marsikje je snežilo. Od 6. do 15. decembra je bila temperatura ves čas pod ničlo. 24. decembra je prišla močna odjuga, ki je pobrala ves sneg, obenem pa še je obilno deževalo. Južno vreme je trajalo vse do novega leta.

Januar se je začel z južnim vremenom, 4. januarja pa je od vzhoda srednjo Evropo preplavil mrzel polarni zrak, ki je do 12. januarja prodrl vse do Španije. V Madridu je bilo 13. januarja -8 stopinj. Tudi iz severne Italije so poročali o hudem mrazu in o žrtvah zaradi njega. Najujši mraz je bil v Berlinu 10. januarja, zjutraj so namerili -30 stopinj, max. pa je bil dosežen zvečer ob 19. uri in sicer -19 stopinj. 11. januarja je zamrznila reka Temza. Hud mraz je trajal do konca januarja. Sredi januarja je prišlo poročilo, da je zamrznilo Jadransko morje.

Tudi februar je bil izjemno mrzel s pogostimi prodori mrzlih zračnih mas od vzhoda. 11. februarja je bilo zjutraj -27 stopinj, podnevi -18 stopinj. Iz Italije so spet poročali o hudem mrazu in o številnih žrtvah. 15. februarja je prišla prehodna odjuga, že naslednji dan pa nov prodor od severovzhoda in hud mraz je trajal vse do 17. marca, ko je prišla otoplitev in s tem konec zelo hude zime.

Zima 1708/1709 je po vsej Evropi terjala ogromno življenj, hud mraz je v januarju segel od Rusije do Španije. Zamrznilo je Jadransko morje! Povprečna januarska temperatura v Berlinu je bila -13,2 stopinj Celzija!

Sodeč po karti temperatur je tudi v Sloveniji bila zima 1708/1709 ekstremno mrzla, od -7 stopinj na severovzhodu do -5 stopinj na jugozahodu pod povprečjem.

(http://www4.slikomat.com/13/1202/xcc-Winter.png) (http://www.Slikomat.com/slika/5590592.htm)



Naslov: Odg: Zime v preteklosti
Sporočilo napisal: valcis na 04. Januar 2014, 10:35:11
Zanimivo je bilo prebrati te podatke. Trenutno jih potrebujem za službo. Vreme spremljam uradno prek agencije in je zelo zanimiva zadeva. Lp   Opazovalec


Naslov: Odg: Zime v preteklosti
Sporočilo napisal: vremenar12 na 04. Januar 2014, 15:35:37
Nekaj zim dodanih zraven, 19. in 20. stoletje. Med 2. svetovno vojno je bil niz zaporedno hudih zim.


Naslov: Odg: Zime v preteklosti
Sporočilo napisal: PatriceM na 23. Januar 2014, 20:58:48
@vremenar12: Vsekakor zanimiv post. A vseeno mi nekaj stvari ne gre v račun:
1. Trditev za 1928/29: 3. februarja so v Helsinkih izmerili rekordno nizkih -55 stopinj Celzija.  se mi zdi glede na zapis finskega meteorološkega zapisa skrajno sumljiva (http://en.ilmatieteenlaitos.fi/seasons-in-finland):
The lowest temperature recorded at any weather station in Finland as of 2010 is -51.5°C (1999).

2. Glede navedb temperatur za 1708/09 pa sem izjemno presenečen glede na zgodovino termometrije. Res je sicer, da so že merili temperaturo, a lestvice in način merjenja so bili v tem času izjemno primitivni. Res je sicer Ole Roemer (http://en.wikipedia.org/wiki/Ole_R%C3%B8mer) že leta 1701 izdelal kolikor toliko zanesljiv termometer in določil temperaturno lestvico na podlagi merljivih točk in da je Daniel Fahrenheit svojo lestvico določil v letu 1709, a vseeno se mi poraja vprašanje, koliko in kako natančno se je takrat merila temperatura v tistih časih. Če kdo kaj več ve oziroma če imaš kake dodatne vire, bom izjemno vesel.

P.S. Če ti dopušča čas, bi bil zelo vesel, če bi pripel, od kje izhajajo posamezni podatki (npr. podatek o temperaturah v določenih krajih po Sloveniji se dobi v arhivu ARSO, vsekakor to velja za meritev -31 °C v Murski Soboti 16. januarja 1963 in bi lahko samo dopisal vir: Arhiv ARSO).


Naslov: Odg: Zime v preteklosti
Sporočilo napisal: vremenar12 na 05. Februar 2014, 10:30:31
Dosti je iz nemških virov,  pol ARSO tudi nekaj iz knjig, za helsinke je res bil tisto neuraden podatek, uraden je ta ki si ga ti navedel. Saj so pozneje delali analize in marsikaj ugotovili kot je karta za zimo 1708/1709. Prej pa pač dosti iz kakih ljudskih zapisov.

Nekaj o zimi 1928/1929: Za Čakovec piše -36 stopinj, v Pomurju bi baje naj bilo -38 stopinj je meni dedek rekel, samo kaj, če nikjer ne najdem uradnih podatkov za mursko soboto.

http://kult.com.hr/rubrike/zabava/305

https://www.youtube.com/watch?v=ZHkSmlX4cq4


Naslov: Odg: Zime v preteklosti
Sporočilo napisal: vremenar12 na 09. Marec 2014, 10:31:36
Še ena zanimivost: Čeprav so sredi decembra 1899 marsikje imeli veliko snega je ta do novega leta skopnel in novo stoletje so ljudje pričakali v toplem vremenu. 1. januarja 1900 je bilo v Ljubljani zjutraj 6,2 stopinje, čez dan pa se je ogrelo do 10,2 stopinj Celzija.

Je pa 14. in 15. decembra 1899 prizadel predvsem Notranjsko katastrofalen žled, podobno kot letos februarja, takrat je bilo uničenega kar 95 % drevja.

Še takratno poročilo o tem:

http://www.seniorji.info/Zled_na_notranjskem_tudi_leta_1899


Naslov: Odg: Zime v preteklosti
Sporočilo napisal: krispy123 na 15. November 2015, 15:23:55
Huh tole pa je moglo bit hudo, kaj si ja nor med -25C in -28C je bilo takrat na 850 hpa...  :icon_eek:

(http://www4.slikomat.com/13/1115/lvn-archiv.png) (http://www.Slikomat.com/slika/5919916.htm)

(http://www4.slikomat.com/13/1115/eqq-archiv.png) (http://www.Slikomat.com/slika/5919912.htm)


Naslov: Odg: Zime v preteklosti
Sporočilo napisal: krispy123 na 18. December 2015, 22:58:49
Malce sem se odločil, da bom obudil spomine na pretekle zime. Pomagal si bom z podatki iz arso arhiva in bom poskusil najti zanimive zimske situacije v preteklosti. Tako, da vsaj iz moje strani bo tale tema kar lepo oživela. Enkrat na teden, morda tudi pogosteje bom pogledal malce na arhiv in bom potem poskusil z gfs modelskim arhivom vsaj malce povzeti situacijo.
Danes sem se odločil da pogledam malce situacijo med 19-21.2.1987. Zavedam pa se, da so tudi možne napake kar se tiče podatkov v arso arhivu.
Takoj, ko sem videl karto na 500hpa sem videl, da je šlo za izjemno potencialno situacijo z dolino hladnega zraka zahodno od nas. Preko Alp je iznad Skandinavije nato pljusknil hladen zrak v Sredozemlje in sproduciral se je klasični Genovski ciklon. Predvsem kar je bilo zelo impresivno je bila njegova pot, saj ponavadi Genovski ciklon nadaljuje svojo pot proti Panonski nižini. No tokrat se ni to zgodilo. Ciklonsko območje je nastalo sprva nad Genovo ter se je premaknilo nad osrednjo Italijo. V nadaljevanju je bila njegova pot predvsem nenavadna. Zaradi tega, ker ni bilo zahodno od doline hladnega zraka močnejšega anticiklona, torej Azorca se je ciklon začel premikati v smeri proti severu,severozahodu. In že naslednji dan je bil nazaj v severni Italiji, dan kasneje pa je središče ciklonskega območja že celo bilo nad Nemčijo. Zaradi takšnega premika ciklona, smo začeli izgubljati zalogo hladnega zraka v višinah, od jugovzhoda se je zelo hitro širil v višinah zelo topel zrak. Nad vzhodno Hrvaško ter delom Madžarske je bilo celo blizu 10C na 850hpa. Šlo je za klasično mejno situacijo. Sprva je snežilo povsod po Sloveniji, tekom dneva pa je začel sneg prehajati v dež ali leden dež predvsem na jugovzhodu,jugu,vzhodu ter skrajnem delu severovzhode Slovenije. Drugod je ob tem času še snežilo. Do večera pa je bila topla advekcija tako močna, da je sneg prešel v dež tudi drugod po severovzhodni Sloveniji ter tudi v vzhodni polovici severne, osrednje Slovenije. Glede na podatke o višini snežne odeje sklepam, da je severozahodno ter zahodno od Šmarne gore snežilo še dalje in to brez prestanka. Torej v noči na 21.2 je se sneženje še nadaljevalo na območju SZ, severnem delu zahodne ter tudi na delu severne Slovenije(zahodno od Pece). Drugod je večinoma deževalo. Naslednji dan so se padavine umirile. Ob koncu sneženja pa so se pojavile res velike razlike v količini novozapadlega snega, višini snežne odeje. Ob analizi tega poslabšanja smo lahko opazili, da bi lahko celotno Slovenijo krepko zasulo, če bi se ciklonsko območje premaknilo za cca 100 km bolj vzhodno. Torej so znova odločale malenkosti. Teh mejnih situaciji je res izjemno malo zadnje časa, največ težav smo imeli ob podobni situaciji v začetku februarja 2014, ko smo dobili rekordni žled tudi na območjih, ki tega pojava niso navajeni.

500hpa ploskev:

(https://i.postimg.cc/QtCdf2Sf/CFSR-1-1987022000-1.png) (https://postimages.org/)


(https://i.postimg.cc/8sQkPjGY/CFSR-1-1987022012-1.png) (https://postimages.org/)

(https://i.postimg.cc/KYdFgTbQ/CFSR-1-1987022100-1.png) (https://postimages.org/)

850hpa ploskev:

(https://i.postimg.cc/8crPSL2W/CFSR-1-1987022006-2.png) (https://postimages.org/)

(https://i.postimg.cc/ZY9rR2ZP/CFSR-1-1987022012-2.png) (https://postimages.org/)

Padavine:

(https://i.postimg.cc/XNT9yL7R/CFSR-1-1987022006-4.png) (https://postimages.org/)

Skupna višina snežne odeja(po dolinah, nižinah) ob 7.00 uri 21.2.1987 je izgledala nekako takole.
Rateče: 109 cm
Bohinjska Bistrica: 99 cm
Škofja Loka: 55 cm
Žiri: 46 cm
Bled: 45 cm
Kranj: 43 cm
Lovrenc na Pohorju: 41 cm
Gornji Grad: 38 cm
Tržič: 36 cm
Poljane v Poljanski dolini: 35 cm
Bovec: 33 cm
Ruše: 28 cm
Horjul: 26 cm
Vrhnika: 26 cm
Ljubljana Šentvid: 25 cm
Želimje: 25 cm
Ljubljana Vič: 23 cm
Šmartno pri Slovenj Gradcu: 21 cm
Ljubljana Bežigrad: 21 cm
Fužina: 18 cm
Ravne na Koroškem: 17 cm
Dvor: 16 cm
Mozirje: 16 cm
Velenje: 15 cm
Celje: 15 cm
Žetale: 15 cm
Šentilj v Slovenskih goricah: 15 cm
Kobarid: 14 cm
Polički Vrh: 14 cm
Novo mesto: 14 cm
Depala vas pri Domžalah: 13 cm
Trbovlje: 13 cm
Cirkulane: 12 cm
Radlje ob Dravi: 10 cm
Postojna: 10 cm
Podčetrtek: 8 cm
Starše: 7 cm
Ptuj: 6 cm
Moravče: 5 cm
Maribor Tabor: 4 cm
Izlake: 4 cm
Laško: 4 cm
Črnomelj: 2 cm
Litija: 2 cm
Ilirska Bistrica: 0 cm
Murska Sobota: 0 cm
Fram: 0 cm
Mariborsko letališče: 0 cm
Ormož: 0 cm
Lendava: 0 cm

Upam, da se vam bo zdela moja zamisel dobra.
Lp


Naslov: Odg: Zime v preteklosti
Sporočilo napisal: Est! Est!! Est!!! na 19. December 2015, 00:03:47
Poglej situacijo v drugi dekadi januarja 1987, je bilo zelo živahno! :clap: Tudi december 1986 je bil dinamičen da je kaj...prvi del sicer pod AC, nato pa pogosti prodori in kar nekaj ostrih front. Aaaaaahhhh, kje so take zime!!! :bouncy:


Naslov: Odg: Zime v preteklosti
Sporočilo napisal: krispy123 na 19. December 2015, 21:20:28
Sem videl ja sredi januarja 1987 je bilo v Ljubljani okrog 85 cm snega, tudi decembra 1986 ni bilo tako slabo sem pogledal. Sej pravim, da bom še spisal kaj v prihodnjih dneh.


Naslov: Odg: Zime v preteklosti
Sporočilo napisal: krispy123 na 23. December 2015, 14:35:44
Točno pred 21 leti so ponekod po Sloveniji(vzhodni del) zabeležili rekordno decembrsko snežno odejo v obdobju 1961-2014. Med obdobjem 20.12-24.12.1994 je obilno snežilo skoraj po večjem delu Slovenije. Sneženje je bilo nekoliko obilnejše v vzhodni polovici Sloveniji, kjer je ponekod zapadlo tudi več kot pol metra snega.

Višina snega 25.12.1994 po končanem sneženju po nekaterih dolinah,kotlinah.

Ruše: 75 cm
Lovrenc na Pohorju: 70 cm
Podsreda: 67 cm
Fram: 66 cm
Žetale: 65 cm
Novo mesto: 62 cm
Dvor: 61 cm
Šentilj v Slovenskih Goricah: 58 cm
Črnomelj: 57 cm
Bizeljsko: 56 cm
Škofja Loka: 54 cm
Maribor letališče: 54 cm
Celje: 54 cm
Cirkulane: 50 cm
Laško: 50 cm
Maribor: 50 cm
Kočevje: 49 cm
Gornji Grad: 48 cm
Polički vrh: 48 cm
Ptuj: 47 cm
Dravograd: 46 cm
Velenje: 42 cm
Ormož: 38 cm
Radenci: 36 cm
Postojna: 35 cm
Bohinjska Bistrica: 34 cm
Bled: 33 cm
Šmartno pri Slovenj Gradcu: 33 cm
Ljubljana Bežigrad: 32 cm
Murska Sobota: 30 cm
Lendava: 25 cm

Na grafu.

(https://i.postimg.cc/wBfdvY72/20200113121706.jpg) (https://postimg.cc/v1VKqj7x) (https://postimages.org/)


Naslov: Odg: Zime v preteklosti
Sporočilo napisal: vremenar12 na 15. November 2016, 20:14:18
Dodajam še zime, ki so prinesle sneg in mraz že v novembru.

Zima 1962/1963: Ogromno snega konec novembra. Od 30 do 60 cm.

Zima 1980/1981: Že v začetku novembra zapadlo od 10 do 30 cm snega.

Zima 1988/1989: Precej mrzel november, v drugi polovici novembra je ležal sneg, pritisnil je hud mraz. 23. novembra je bilo na Blagušu v Slovenskih Goricah -21,5 stopinj Celzija, tudi drugod je bilo blizu -20 stopinj.

Zima 1993/1994: Okoli 20. novembra je začelo snežiti in je s presledki snežilo do konca meseca. 30. novembra je bila snežna odeja debela od 50 do 70 cm, največ snega je bilo na vzhodu Slovenije.

Zima 1998/1999: 21. novembra začelo snežiti in je naslednji dan snežilo pri negativnih temperaturah. Ponovno je snežilo 26. novembra.  Bilo je od 10 do 25 cm snega.

Zima 1999/2000: 19. novembra je ves dan močno snežilo ob negativnih temperaturah, zapadlo je od 20 do 40 cm snega, dva dni pozneje je spet snežilo in snežna odeja je bila ponekod višja od pol metra.

Zima 2005/2006: 22. novembra je prvič zapadel sneg, nato je snežilo še 24. novembra in obilneje 26. novembra ko je bila snežna odeja debela od 15 do 35 cm.

Zima 2010/2011: od 27. novembra naprej občasno sneženje, na Dolenjskem prek pol metra snega.



Naslov: Odg: Zime v preteklosti
Sporočilo napisal: vremenar12 na 15. November 2016, 20:28:17
Najbolj mrzel november je bil leta 1988, najbolj mrzel december leta 1879, najbolj mrzel januar leta 1942 še bolj baje leta 1709,  najbolj mrzel februar leta 1929.

December 1879 je bil ekstremen, prve dni sicer ni bilo kaj posebnega bile so padavine najprej sneg, potem prehodno dež in potem spet sneg. 6. decembra pa nas je od severovzhoda zajelo jedro polarnega zraka na 850 hpa je bilo 9. decembra -20 stopinj Celzija. V ljubljani je bilo zjutraj -26,4 podnevi -16,0 stopinj, kar velja za najhladnejši dan do zdaj. Potem dalje je vztrajal obsežen anticiklon nad srednjo Evropo skoraj do konca meseca. Nastala je temperaturna inverzija. Po nižinah je izjemen mraz trajal vse do 29. decembra. V višjih legah pa je popustil že sredi decembra. V nižinah je tako med 6. in 29. decembrom bilo ves čas pod -10 stopinj Celzija. Povprečna decembrska temperatura je bila -11,6 stopinj Celzija!



Naslov: Odg: Zime v preteklosti
Sporočilo napisal: max na 16. November 2016, 17:41:07
@vremenar12, vseh zim, ki si jih naštel, sem se sedaj spomnil, razen 1962/1963, ta je bila 1.leto preden sem prišel na svet  ;D :icon_wink:


Naslov: Odg: Zime v preteklosti
Sporočilo napisal: komar na 28. November 2018, 21:07:10
Malce sem spet analiziral včeraj zvečer (okrog dve uri dela, da so izračuni bolj natančni, realni) kar se tiče kumulative snega na letni ravni po posameznem obdobju. Seveda podatki so vzeti in ARSO arhiva do takrat, ko še je večina postaj delovalo.

Povprečna letna kumulativa za Maribor Tabor znaša recimo v povprečju 81 cm, ampak to ne pove celotne zgodbe. Najbolj me je impresioniralo res izjemno obdobje zim med 61-70, 80-90 letih prejšnjega stoletja. Recimo za Novo mesto je znašala povprečna 10-letna kumulativa snega med 1981-1990 leti impresivnih 129 cm, na Maribor Tabor postaji 98 cm, Ljubljani Bežigrad 114 cm, Brniškem letališču 118 cm, Gornjem Gradu izjemnih 143 cm, Celju 99 cm in recimo v Rušah po Dravski dolini 136 cm. To nam pove marsikaj, kako noro je lahko naša Slovenija snežena, ko se nam zadeve poklopijo. Sploh glede na veliko bližino Jadranskega morja. Tako za zadnja leta z izjemo februarja 2018 smo imeli resnično precej nesreče s postavitvijo. Ampak boste videli, tudi bo še prej ko slej prišlo obdobje pravih in sneženo-mrzlih zim.

Povprečen padec letne snežne akumulacije je precej viden sploh od leta 1990 dalje, kot da bi z nožom odrezal, po večini nižinskih krajev pade letna kumulativa za cirka 25-30%.
Potem je tukaj še precej zanimiva zadeva, recimo sem vzel primerek mojega kraja ob severnem vznožju Pohorja v Dravski dolini. Torej, da je dejanska povprečna letna akumulacija snega sedaj v zadnjem obdobju 2011-2018 celo malenkost večja kot je bila v 2000-2010 obdobju. Če vzamem povprečno kumulativo snega iz 1961-1990 znaša le-ta pri nas točno 125 cm, v 1981-2010 obdobju pa je že precej padla na okoli 114 cm, kar je nekje identično kot Novo mesto, Črnomelj.

(https://i.postimg.cc/Vk63n2fT/Brez-naslova1.png) (https://postimages.org/)

Potem pa če koga zanima, si pa letno beležim za večino nižinskih, dolinskih krajev še maksimalno letno višino snega po tabeli. Torej da imam vse na enem mestu, najbolj impresivne so mi te razlike že na kratkih razdaljah, top za spremljat in vse skupaj. Tako da tudi statistika je lahko še kako zanimiva, če veš kaj iščeš.

(https://i.postimg.cc/YSPD6SnL/Brez-naslova1.png) (https://postimg.cc/CZj4YwVw)

(https://i.postimg.cc/wv9L5xkc/11111.png) (https://postimages.org/)


SPLOŠNA PRAVILA ZIMA:

Temperature:
-Zračna cirkulacija iz S/SV/ prinaša mraz in hladno vreme od gora do dolin.
-Zračna cirkulacija iz V je najbolj mrzla.
-Stabilno ozračje je za nižje dele Slovenije večinoma bolj mrzla opcija, kot nestabilno s padavinami (v topli polovici leta je obratno).
-Inverzije se naredijo takrat, ko je robusten anticiklon nad našimi kraji pozicioniran pravilno. Struktura mora biti obsežna in stabilna, najvišji geopotenciali nad nami. Dinamični anticiklon težje prinese dolgotrajno inverzijo in mraz.
-Zahodna zračna cirkulacija (Atlantik) je mila, JZ je topla. Lahko imamo JZ v višinah in mraz drugod, vendar je potrebno predhodno jezero mrzlega zraka. Zima s prevladujočo zahodno cirkulacijo je bila 13/14.


Sneg:
-Sneženje brez jezera hladnega zraka na razpolago je možno, so pa mejne situacije ob globokih ciklogenezah z dodatkom hladnega jezera najbolj ugodne za obilen sneg.
-Genovec je idealen ciklon. Ostali Mediteranski imajo manjši vpliv, saj so lahko predaleč, pregloboki, preveč na jugu.
-Po sneženju je idealna situacija AC vreme s šibko SV dinamiko vetrov.
-Obstaja možnost "mini" termičnega AC-ja z ledeno zimo tudi v Evropi. Januar 2017 je dokaz. Enkrat, ko je leden zrak "ujet" na celini, se ga težko odstrani v kolikor je mil Atlantik "zaprt".
-Zelo snežene zime niso nujno najbolj mrzle oziroma nasploh med hladnejšimi. Lahko so celo blago podpovprečne ampak zelo bogate s snegom.
-Ledene zime nimajo nikoli prevlade zahodne cirkulacije. Enkrat, ko je sneg na tleh, je stabilen AC njegov zaveznik. Lahko igramo ruleto in upamo na nov sneg, lahko pa to prinese izrazito otoplitev.
-Obilna sneženja so skorajda vedno bolj pogosta v drugi polovici zime.
-Inverzije ne pomenijo jezera hladnega zraka za sneg. Jezero ima v plasteh 0-1500m negativne temperature in rosišča. Inverzija pa pomeni lahko,da je ledeno zgolj med 0-500m, kar pa ob padavinah, tudi če je na2m -6 stopinj, ne prinese snega temveč zgolj žled. Vzdržljivost jezer je daleč najmanjša v subpanonskih pokrajinah, največja pa je v Bohinju ter pasu med Jesenicami do Rateč.
-Mikroklimatske značilnosti pokrajine delajo razliko. Potrebno je podrobno poznati klimo svojega področja, saj le-tako znamo v naprej predvideti "obnašanje" našega vrta ob določni barični konfiguraciji. Ne obstajajo "dobre" in "slabe" konfiguracije za vse, temveč zgolj lokalnega značaja. Balkanski ciklon lahko prinese Metliki 1m snega, ob istem času pa je Brnik kopen. Čista mejna situacija pa lahko prinese Brniku 1m snega, Metlika pa se bori s plundro. Vedno je potrebno gledati zadevo kompleksno in ne zgolj padavine GFS-ja.
-Radar in shema vetrov v živo je 24 ur pred dogodkom najboljša zadeva. Sploh spremljanje vetrov na različnih nadmorskih višinah (ohlajanje, fenizacija ipd.) ter formacija ciklogeneze v Mediteranu. S tem lahko ob predhodnem znanju precej lažje "napovemo", ali bo padavin več, manj ipd.
-Ne obstaja "srečen" del Slovenije. Po nižinah juga sneži več in bolj obilno, so pa tudi otoplitve precej bolj izrazite in mejne situacije precej slabše. Obratno, na severu je v povprečju manj padavin in skupne kumulative, so pa v krajih z reliefom na J strani precej bolj zaščiteni pred otoplitvami in imajo izrazito boljše možosti ob mejnih situacijah. Odvisno pač od same konfiguracije.


Ta informacija se je razširila po forumu, ne da bi kdo postregel s konkretnimi podatki o akumulacijah snega v Sloveniji v primerjavi z drugimi (sosednjimi ali bolj oddaljenimi) evropskimi državami. Vsaj jaz nisem nikjer zasledil teh podatkov (popravite me, če se motim). Gre torej za govorjenje na pamet. Tudi sam takšnih podatkov (še) nisem našel, bi jih bilo pa fino imet in primerjat, da vidimo kje dejansko smo. :icon_smile:

Res je lega Slovenije vremensko zelo raznolika in specifična, a ne dosti bolj od ostalih sosednjih držav.
Primeri:
  • Italija: Alpe (gorsko podnebje) -> Mediteran ((sub)mediteransko podnebje), hiter prehod npr. v Furlaniji-Julijski krajini (in tudi drugod na obrobju južnih Alp), veliko padavin na pregradah ob prevladujočih vlažnih JZ vetrovih, malo padavin ob S/SZ zračnem toku, ko je celotna južna polovica Alp pod vplivom fenizacije, na severni strani pa se pojavljajo orografske padavine (ta primer lahko opazujemo trenutno).
  • Avstrija: prav tako se lahko pojavljajo velike razlike med S in J stranjo Alp: zahodni vetrovi dostikrat prepihajo severno stran Alp, medtem pa je južna stran v zavetrju in vztrajajo jezera hladnega zraka. Trenutno imamo primer konstantnega sneženja in velikih količin snega severno od glavnega grebena Alp (Visoke in Nizke Ture), na južni strani pa suho in sončno in razmeroma toplo. :)
  • Hrvaška: prehod iz zmerno celinskega podnebja na območju Like (Gospić) v mediteransko podnebje na zahodni strani Velebita je prava definicija raznolikosti podnebja (sprememba v manj kot 10 km zračne razdalje)! Pri nas bi se temu lahko kosal prehod čez Trnovski gozd v Vipavsko dolino, a so razlike na Hrvaškem še nekoliko bolj jasne in izrazite.
  • Ajt no, Madžarska je več ali manj ena velika uravnava v Panonskem bazenu, v tej primerjavi je Slovenija res bolj pestra. :icon_mrgreen:

Če tako povzamem zgoraj napisano, ni Slovenija prav nič posebnega in izjemnega v primerjavi z našo okolico. Res pa je, da smo majhna država in imamo s tega stališča veliko pestrost vremenskega dogajanja in podnebnih tipov. :icon_smile:

Tako je.
V zadnjem času imamo res nesrečo glede postavitev baričnih tvorb, ker je trdovratna blokada (ki si jo sicer zimoljubci želimo) na napačnem mestu in preblizu nam. Pri takšni postavitvi, ko je anticiklon nad zahodno Evropo, le-ta pošilja oz. potiska doline s hladnim zrakom vzhodno od nas, ob tem pa se okrepijo splošni severni vetrovi. Temu pravimo tudi t.i. severni zastoj, ko na severni strani Alp lahko več dni sneži zaradi orografskega dviganja hladnih in vlažnih zračnih mas iz severa, južno od glavnega grebena Alp pa imamo zgolj severni fen in morda nekaj ploh, ki nastanejo zaradi labilizacije ozračja ob dotoku hladnejšega zraka v višinah. V gorah je mrzlo in vetrovno, suha zračna masa pa ponuja odlično vidljivost. Po nižinah takšne prodore hladnega zraka (pri katerih smo le na zahodnem robu) skoraj ne občutimo, saj se čez dan ob sončnem vremenu in z dodatkom fena lahko prav lepo ogreje.

Južneje na Balkanu so takšne postavitve spet bolj ugodne, ker veter običajno obrača iz S na SV in je dinarska pregrada na privetrni strani prav tako odličen "lovilec snega" - na Območju BiH, Črne gore, zahodne Srbije.
Skratka v takšnih situacijah Slovenija kot celota kar se tiče snega povsem izvisi. Mi za obilno sneženje (govorim za zahodno in osrednjo Slovenijo ter deloma naše Alpe) potrebujemo najprej sploh ciklon v severnem Sredozemlju, potem je pomembna še zelo specifična postavitev, saj mora biti nam najbolj ugoden genovski ciklon ravno prav postavljen in mora hkrati imeti še pot/premik proti V/SV. Pri tem gre pač lahko hitro kaj narobe: samo manjši premik zahodno ali severno, pa pademo v topli sektor z dežjem po nižinah namesto snega. Primer je ravno pokazal matic19. :icon_smile: Če se premakne preveč južno, dobimo manj padavin ter standardno okrepitev SV vetrov in s tem feniziranje na standardnih območjih. Za nas torej odločajo detajli, veliko dejavnikov mora sovpadat v ravno pravšnji meri. Prav zato takšne situacije niso zelo pogoste in potrebujemo veliko sreče. Tudi, če ciklon dobimo, močno sneženje običajno traja kak dan, morda dva, ker se potem ciklon že premakne naprej.
Medtem imajo v Avstriji na severni strani Alp, ponekod na Balkanu ter v italijanskih Apeninih to srečo, da za močno sneženje, večdnevno sneženje in ogromne akumulacije snega ciklona kje v bližini sploh ne potrebujejo. Za njih je dovolj le S oz. SV zračni tok, ki v nižjih plasteh prinaša še nekaj vlage. Vse ostalo opravi orografija. :icon_mrgreen: Samo poglejte si akumulacije snega v Apeninih v osrednji Italiji te dni ... tudi več kot 1 m v nekaj dneh, brez kakršnegakoli ciklona, zgolj in samo spust doline od SV in posledično SV zračni tok, ki iznad Jadrana prinaša vlažen zrak in vlago "odlaga" na prvih pregradah Apeninov. Poleg vsega tega se še ne rabijo obremenjevat, ali bodo padavine v snegu ali morda v dežju, ker je itak prvi pogoj prodor mrzle zračne mase, tako da je sneženje ob nizkih temperaturah zagotovljeno. No, seveda gre tu za hribovita območja na nadmorskih višinah nad 800 m, a vseeno.
Kako enostavno torej nekateri pridejo do velikih količin snega, samo prodor hladnega in dovolj vlažnega zraka na pravokotno postavljeno pregrado in to je to ... brez formacij ciklona na pravem mestu, brez nekih nians in podrobnosti, ki bi lahko šle narobe. :icon_rolleyes:

Pa naj še kdo reče, da je Slovenija snežni raj v Evropi.  :icon_mrgreen:

Res je, mraz v Celovcu je precej bolj trdovraten, sploh ob inverzijah in ob odjugah, ko večino Slovenije že prepiha, je Celovška kotlina zaščitena in brez problema naprej štejejo ledene dneve. Snega ob prehodih hladnih front dostikrat pade več kot južno od Karavank in Kamniško-Savinjskih Alp, ker območje prej doseže hladen zrak v nižjih plasteh in je tako več padavin v snegu. Ko hladen zrak doseže npr. dno Ljubljanske kotline, je lahko večina padavin že mimo. Če se dosti vozite čez Ljubelj, boste mnogokrat opazili precej več snega na avstrijski strani tunela (a ne zgolj zaradi senčne lege). Sneg tam sega potem tudi nižje v dolino. Je pa res, da so ob "balkanskih" ciklonih oni še precej na slabšem kot mi, saj je prav tako izrazita fenizacija, padavin pa precej manj.



Naslov: Odg: Zime v preteklosti
Sporočilo napisal: krispy123 na 11. Januar 2020, 11:17:50
Da se ne bo večina teh satelitskih slik iz preteklih zim izgubilo v plundri, sem se odločil da bom kar tu objavil. Na tem mestu bom občasno prilepil in analiziral razne situacije iz preteklih zim in prilepil še od NASE satelit zraven za reanalizo.


Začenjam pri zimi 2004/05.

Razmere na satelitski sliki iz 16.3.2005, snežna odeja se je po spodnji Dravski dolini takrat zadržala skoraj do 20.3. Medtem ko je sneg po zgornjem delu doline že večinoma pobralo, le v okolici  Radeljskega polja je še vztrajala na vzhodnem robu). Sklenjena snežna odeje je še vztrajala tudi od "mrzle" Pesniške doline navzgor proti polju reke Mure v Avstriji. Tisti kraji imajo sicer povprečno letno količino le okoli 900 mm, ampak lahko zadržijo tudi nalet toplih JZ vetrov in tako se lahko kljub manjši snežni kumulativi snega zadrži dlje kot recimo na spodnjem Dravskem polju.

(https://i.postimg.cc/B6GVqWSR/snapshot.jpg) (https://postimg.cc/LqNTTbZV)

(https://i.postimg.cc/nzBYhMR1/Brez-naslova.png) (https://postimages.org/)

Animacija umikanja snežne odeje v marcu tistega leta.

(https://i.postimg.cc/QtF4jX18/ezgif-com-optimize.gif) (https://postimg.cc/Ppkz4nS9)

Zanimiva situacija je bila tudi 10.2.2009 s snežno pokritostjo. Ozke alpske, predalpske doline ter Dinarska pregrada so še večinoma imeli snežno odeje (podobno po večini Ljubljanske in seveda celotne Slovenjgraške kotline), medtem ko je drugod sneg že pobralo.

(https://i.postimg.cc/h45n8jpr/snapshot.jpg) (https://postimg.cc/6TnFt9s2) (https://postimages.org/)

Zakaj delam te analize? Ker se mi zdi top te situacije spremljat in tole umikanje snežne odeje, kako pomembna je mikroklima nekega področja, ali je recimo tole bolj osojneša severna lega, ali je nek predel zaščiten pred vdori toplih vetrov bolj kot recimo drugi, ali je morda dolina bolj v "konkavni" obliki in recimo čisto zaprta s neprestanim stekanjem hladnega zraka iz hribov in nižjimi minimumi. Vse tole vpliva.


Naslov: Odg: Zime v preteklosti
Sporočilo napisal: krispy123 na 12. Januar 2020, 11:30:42
Analiza situacije iz konca februarja 2004. Nad severnim Atlantikom ter Grenlandijo se je nahajalo obsežno območje visokega zračnega pritiska. To je delovalo kot blokada "stalne" zahodne cirkulacije. Polarna fronta je tako valovila nad Skandinavijo, kasneje pa se je spustil obsežen del hladnega zraka v smeri proti jugu. Prodor hladnega zraka je šel preko zahodne strani Alp (v koridorju preko južnega dela francoskih Alp), ter kasneje nad Genovski zaliv. Zaradi ugodne lege prodora hladnega zraka je ciklon nadaljeval svojo pot proti vzhodu nad osrednjo Italijo, z višinskimi JZ vetrovi pa je imel tako vpliv s padavinami tudi nad Slovenijo. Slovenijo je hladen zrak kot je stalnica zajel v tem primeru preko Dunajskih vrat, torej preko Prekmurja iz SV strani. Hladna fronta je namreč zaradi izjemno visokih Alp na severni strani v Avstriji še pogosto ujeta na tistem delu in potrebuje nekaj časa, da pronica preko nad JV stran Alp. Ohladitev je tako najprej zajela nižinske kraje severovzhodne Slovenije, kasneje pa nadaljevala svojo pot v SV-JZ tipu. Snežilo je praktično povsod po notranjosti Slovenije. Glavnina padavin je vztrajala v tem delu poslabšanja na Dinarski pregradi ter severnem delu Ljubljanske kotline z narivanjem zračnih mas ob ugodnih vetrovih. Na delu Bohinjske doline je zapadlo skupno kar do okoli 70 cm snega.

(https://i.postimg.cc/fLKgwSwF/CFSR-1-2004022618-1.png) (https://postimages.org/)

(https://i.postimg.cc/MXJTym3P/CFSR-1-2004022700-4.png) (https://postimages.org/)

Že dan kasneje je zaradi zasidrane hladnega zraka nad SZ-Z strani Alp ter "prekinitvi" zahodne cirkulacije z ugodno postavljenim Azorskim anticiklonom začelo nastajati novo ciklonsko območje nad Italijo. To novo ciklonsko območje je imelo še nekoliko bolj severno postavitev preko severnega Jadrana nad Balkan. V višinah so vetrovi nekoliko obrnili na južno, oziroma jugovzhodno smer na koncu. Kar je pomenilo sekundarni višek padavin na delu jugovzhodne, deloma severovzhodne Slovenije v drugem delu poslabšanja. Dovod mrzlega zraka iznad Panonske kotline ni bil skozi vso poslabšanje prekinjen, ob koncu padavin so tako namerili po večjem delu Slovenije kar solidno debelo snežno odejo. Po podatkih je bil izgleda prisoten v drugem delu tudi fenski efekt ob SV vetrovih, kar se je poznalo ponekod na zmanjšani skupni novozapadli snežni odeji.

(https://i.postimg.cc/85D0QmVM/CFSR-1-2004022818-1.png) (https://postimages.org/)

(https://i.postimg.cc/1zSHfRYZ/CFSR-1-2004022906-2.png) (https://postimages.org/)

(https://i.postimg.cc/MHp3XZHG/CFSR-1-2004022900-4.png) (https://postimages.org/)

Graf maksimalne višine snega.

(https://i.postimg.cc/VvPVqS1s/20200112092424.jpg) (https://postimg.cc/mzVjRgtK)


Najvišja izmerjena višina snega ob koncu poslabšanja (29.2.2004).


Bohinjska Bistrica: 131 cm
Kranjska gora: 87 cm
Babno Polje: 85 cm
Kočevje: 68 cm
Prigorica: 65 cm
Logatec: 65 cm
Vrhnika: 62 cm
Ribnica na Pohorju: 52 cm
Jesenice: 51 cm
Bled: 51 cm
Kranj: 50 cm
Lesce: 46 cm
Postojna: 45 cm
Gornji Grad: 45 cm
Tomišelj (Ig): 45 cm
Preddvor: 44 cm
Letališče Brnik: 42 cm
Ruše: 40 cm
Lovrenc na Pohorju: 38 cm
Mozirje: 38 cm
Žetale: 38 cm
Velenje: 35 cm
Jeruzalem: 35 cm
Kotlje: 35 cm
Dvor: 35 cm
Metlika: 35 cm
Ljubljana Bežigrad: 31 cm
Šentilj v Slovenskih Goricah: 27 cm
Cirkulane: 26 cm
Ptuj: 25 cm
Dravograd: 25 cm
Lendava: 25 cm
Maribor: 24 cm
Celje: 24 cm
Šmartno pri Slovenj Gradcu: 21 cm
Kozji vrh: 20 cm
Bizeljsko: 18 cm
Starše: 16 cm
Murska Sobota: 15 cm

Umikanje snežne odeje marca 2004 v stilu animacije.

(https://i.postimg.cc/qvmB1rNH/nasa-worldview-2004-03-06-T00-00-Z-to-2004-03-19-T00-00-Z.gif) (https://postimg.cc/v4Vdmp70) (https://ralphrobertspersonaltrainer.com/short-term-fitness-goals-vs-long-term-fitness-goals)

Upam, da vam bo všeč.
 :icon_wink:


Naslov: Odg: Zime v preteklosti
Sporočilo napisal: regulus na 14. Januar 2020, 12:53:55
krispy123 zanimiva analiza  :icon_wink:

Še bolj zanimiva pa bi bila če bi lahko namesto letnice 2004 napisal letnico 2020  ;D


Naslov: Odg: Zime v preteklosti
Sporočilo napisal: krispy123 na 20. Januar 2020, 10:16:21
Prilagam še podatke ob izjemni snežni kulisi iz sredine februarja 1969. Izgleda je šlo za klasičen Genovski ciklon s tranzicijo v severni Jadran, ob narivanju toplega zraka na klin hladnega iznad južne, jugovzhodne strani. Naša najbolj ugodna situacija za obilno sneženje v Sloveniji. Vzhodno in južno od nas je v drugem delu poslabšanja marsikje deževalo, saj je bila topla advekcija preveč izrazita. Marsikje po nižinskem delu Slovenije so ob koncu poslabšanja zabeležili skoraj 1 m visoko snežno odejo, ponekod pa je padlo tudi več od enega metra.

(https://i.postimg.cc/QCKS7Hrh/ERA-1-1969021412-1.png) (https://postimages.org/)

(https://i.postimg.cc/j2yg9L3v/ERA-1-1969021506-2.png) (https://postimages.org/)

(https://i.postimg.cc/g2K9jBD4/ERA-1-1969021506-1.png) (https://postimages.org/)

Sem moral zmanjšati velikost pisave, da se je vse skupaj spravilo v graf, tako boljše, da kliknete na sliko in jo povečate.

Graf..

(https://i.postimg.cc/L5M5RbvR/20200120082613.jpg) (https://postimg.cc/LYN23vr0) (https://postimages.org/)


Maksimalna zabeležena višina snega ob koncu poslabšanja (17.2.1969).


Podatki.

Kranjska gora: 206 cm
Rateče: 181 cm
Kočevje: 148 cm
Bohinjska Bistrica: 136 cm
Logatec: 125 cm
Lovrenc na Pohorju: 125 cm
Škofja Loka: 118 cm
Vrhnika: 114 cm
Žiri: 109 cm
Mežica: 105 cm
Žetale: 105 cm
Tomišelj (Ig): 105 cm
Novo mesto: 103 cm
Babno Polje: 100 cm
Ribnica: 100 cm
Jesenice: 98 cm
Radlje ob Dravi: 96 cm
Brnik: 96 cm
Ljubljana: 95 cm
Ruše: 94 cm
Lavrica: 92 cm
Gornji Grad: 90 cm
Šentilj v Slovenskih Goricah: 87 cm
Svečina: 87 cm
Cirkulane: 85 cm
Dvor: 83 cm
Radovljica: 80 cm
Brestrenica pri Mariboru: 78 cm
Podčetrtek: 78 cm
Jeruzalem: 75 cm
Volčji Potok: 75 cm
Fram: 75 cm
Vitanje: 75 cm
Šmartno pri Slovenj Gradcu: 74 cm
Celje: 73 cm
Postojna: 73 cm
Starše: 71 cm
Črnomelj: 70 cm
Slovenske Konjice: 68 cm
Maribor Tabor: 68 cm
Tržič: 68 cm
Ptuj: 66 cm
Velenje: 65 cm
Slovenska Bistrica: 65 cm
Poljčane: 65 cm
Trbovlje: 60 cm
Murska Sobota: 50 cm
Litija: 48 cm
Zidani Most: 48 cm
Drašiči: 47 cm
Lendava: 33 cm
Ilirska Bistrica: 28 cm


Naslov: Odg: Zime v preteklosti
Sporočilo napisal: krispy123 na 23. Januar 2020, 12:40:41
Ravno imam malo časa, pa sem se odločil še za analizo visoke snežne odeja ob začetku zadnje dekade novembra 1999. Enkrat na teden bom poskusil poiskati kakšno zanimivo situacijo, ter jo opisal na kratko.

Malce sinoptike. Šlo je za zaporedje dveh visoko postavljenih ciklonov v severnem, osrednjem Jadranu. Vsi so imeli tranzicijo nad severni Balkan, torej je predvidoma smer padavin, bila sprva v J-S tipu (in južnih višinskih vetrovih), kasneje pa so padavine prišle tudi v stilu JV-SZ. Na SV strani Slovenije je še valovil hladnejši zrak, tako je prihajalo ponekod do kar izrazite fenizacije ob SV vetrovih v spodnjih plasteh ozračja. Istočasno pa so južni do jugovzhodni vetrovi narivali vlago pred privetrne, takrat (S-SV-V) strani orografskih pregrad. Tako so nastale kar velike razlike v snežni odeji, največ snega je zapadlo na območju južne Dinarske pregrade, Dolenjske, Bele Krajine ter po spodnji Dravski dolini, večinoma med 50 do 65 cm. Drugod med 20-50 cm, najmanj na Primorskem, ter znanih fenskih legah.

(https://i.postimg.cc/Y9sm8c7H/CFSR-1-1999111912-1.png) (https://postimages.org/)

(https://i.postimg.cc/266Z4kPG/CFSR-1-1999111912-4.png) (https://postimages.org/)

(https://i.postimg.cc/CKJ8BB6d/CFSR-1-1999112112-1.png) (https://postimages.org/)

(https://i.postimg.cc/MGzRpb5h/CFSR-1-1999112118-2.png) (https://postimages.org/)

(https://i.postimg.cc/KcJh4ZNj/CFSR-1-1999112112-4.png) (https://postimages.org/)

 (https://postimages.org/)

Maksimalna zabeležena višina snega (22.11.1999), po dolinah, kotlinah, nižinah Slovenije.

Kočevje: 64 cm
Prigorica: 64 cm
Logatec: 64 cm
Postojna: 60 cm
Črnomelj: 60 cm
Ruše: 56 cm
Metlika: 55 cm
Podčetrtek: 53 cm
Fužina: 51 cm
Novo mesto: 50 cm
Žetale: 48 cm
Borovnica: 48 cm
Sevnica: 48 cm
Mislinja: 48 cm
Kranjska gora: 47 cm
Jeruzalem: 47 cm
Sevno: 46 cm
Vrhnika: 45 cm
Dobrnič: 45 cm
Ptuj: 45 cm
Škofja Loka: 45 cm
Cirkulane: 45 cm
Železniki: 45 cm
Lovrenc na Pohorju: 44 cm
Tomišelj: 42 cm
Podsreda: 42 cm
Jesenice: 42 cm
Radenci: 42 cm
Laško: 40 cm
Bohinjska Bistrica: 39 cm
Kotlje: 38 cm
Polički vrh: 38 cm
Slovenske Konjice: 37 cm
Vitanje: 37 cm
Gomiljsko: 36 cm
Maribor Tabor: 35 cm
Letališče Maribor: 35 cm
Kranj: 35 cm
Bizeljsko: 35 cm
Letališče Brnik: 32 cm
Celje: 32 cm
Ljubljana Bežigrad: 30 cm
Lendava: 30 cm
Preddvor: 30 cm
Martinje: 30 cm
Velenje: 30 cm
Murska Sobota: 30 cm
Kozji vrh: 29 cm
Vojnik: 27 cm
Moravče: 26 cm
Dravograd: 26 cm
Šmartno pri Slovenj Gradcu: 25 cm
Šentilj v Slovenskih Goricah: 25 cm
Lesce: 25 cm
Kobarid: 22 cm
Mozirje: 21 cm
Ilirska Bistrica: 10 cm

Analiza na grafu.

(https://i.postimg.cc/kgSQYgYg/20200123103055.jpg) (https://postimg.cc/PCtvPTkg)


Naslov: Odg: Zime v preteklosti
Sporočilo napisal: komar na 04. Januar 2021, 14:26:31
Slovenija (nižine,kotline) ima zaradi svoje lege zgolj 2 prevladujoči "zimski možnosti".

1.) Prevladujoče stabilno vreme: Inverzije, mraz, ivje.  Recimo 70% časa je nad našimi kraji anticiklon. Če mamo srečo, da je prej nasulo 10cm snega, potem dobimo januar 2017. Kombinacijo snega in mraza. Sicer pač brez snega po nižinah, toda mraz in zimske temperature. Med stabilnim vremenom čakanje na morebitne "dogodke" (artkični prodori, Burian, ipd.) kjer lahko 1 dogodek popolnoma spremeni koncept in oceno zimskega obdobja. Snega je relativno malo, sneženja še manj, se pa sneg eventuelno lahko obdrži dolgo. Priložnosti za resno dogajanje je tukaj malo, se pa gre "na sigurno" in ni teorije, da bo pol meseca deževalo ter bilo konstantno nad 0.

2.) Prevladujoče dinamično vreme: Atlantik, artkično maritimne mase ipd. Smo v Evropi. Na zahodu imamo ocean in živimo na severni polobli. Torej je prevladujoča zračna cirkulacija zahodnega tipa. 70% časa je nad našimi kraji pestro vremensko dogajanje. Če imamo srečo, lahko dobimo ven zimo 2012/13, če je nimamo, dobimo trimesečje kot je bil december 2020 (nalivanje mrzlega dežja v nedogled). Mraza ne bo, ker ga ob takih situacijah ne more bit. Lahko se poklopijo vsi elementi (redko) in dobimo epska sneženja, lahko se zmanjka nekaj (pogosto) in dobimo nalive, odjuge ipd. Snega je lahko ogromno ali pa nič, tudi če zapade, ga hitro pobere, ker so odjuge pogoste. To je loterija. Ta december eklatanten primer le-te. Lahko bi imeli že sedaj 1m snega akumuliranega, tako pa smo izviseli in imeli jesensko polovico sezone.

To sta opciji za večino slovenskih zim.

Seveda se v (recimo) 20 letih zgodijo ekstremno dobre in ekstremno slabe zime. Sezone, ko se poklopi vse in zgledamo kot Laponska in sezone, ko se ne poklopi nič in zgledamo kot riviera Sicilije. Toda 16/17 zim od 20 bo imeli zgornji dve opisani značilnosti.
Tako pač je.


Stvar je zelo preprosta.

Slovenija je imela v preteklih desetletjih veliko snega zaradi edinstvene lege, katera je omogoča veliko padavin (bližina morja), katere so se konkretno okrepile (relief), obenem pa je imela zaradi reliefne odprtosti na SV prost dotok hladnega zraka (temperatura). Ta trojček je poskrbel za to, da je snežilo velikokrat in včasih tudi zelo obilno.
Obilno sneženje v Sloveniji ob SV ohladitvah je zelo težko izvedljivo, saj se mora na "stotinko" poklopiti lega ciklona-intenzivnost padavin-sočasno ohlajanje. Tukaj je dovolj da ohladitev zamudi bori 2 uri in imamo -10cm. Dovolj je, da gre ciklon 35km južneje in imamo -10cm. Enostavno kompleksnost reliefa ne omogoča resnega sneženja za večji del države ob SV vetru v višinah.
Se zgodi, ko se izrazito hitro ohladi v višinah (tokrat je za to bila dolina preveč zahodno) in pride do Venice low (območje nizkega pritiska v Tržaškem zalivu), kateri pa je plitek in zelo hitre poti na JV. Takrat lahko dobimo kvarnerski dimnik, ki ob močnem narivanju JV vetrov prinaša obilne padavine, katere večino zajamejo večji del države. Ampak to gre za nekaj ur in tukaj je opcija, da gre vedno nekaj narobe.

Mi rabimo obsežno jezero hladnega zraka v Panonski kotlini ter nato arktični ali polarni prodor zračne mase v zahodno Sredozemlje preko doline reke Rone v Franciji. Ko se to zgodi, se formira globok Genovski ciklon, kateri prinaša v višinah JZ veter, ob približevanju pa se lahko zgodi, da "štartajo" še vzhodni vetrovi v nižji plasteh, kar pomeni idealno kombinacijo mrzlega zraka ter obilne padavine. Po domače, gre za tisto situacijo,ko se na Meteocielu naredi majhen "svetlo moder trikotnik" čez Slovenijo in se plast toplega zraka s pozitivnimi vrednostmi na 850hPa ustavi nekje na območju Dinarskih Alp na Hrvaškem, obronki subpanonske Slovenije pa ostajajo pod 0/850hPa.
To je edina možnost za resno sneženje od Rateč do Brežic in od Goričkega do Kozine. Vse ostale konfiguracije pa so izrazito lokalne in zato težko "demokratične". Če se ničta izoterma potegne do Ljubljane, bo seveda na Gorenjskem in Koroškem padlo še 1x več snega, a jug države bo ostal kopen. Če se zgodi "Venice low", bo lahko JV dobil velike kočiline, Z in Sever pa niti snežnike (+ fenizacija ponekod).V primeru, da gre za SV situacijo kot včeraj, pa se lahko zgodi da odprte nižine SV/JV Slovenije dobijo lepo sneženje, tam, kjer vztrajajo jezera "toplega zraka" (LJ, KR, SG, Bohinj, Idrija itd.) v zaprtih kotlinah pa dež.
Kompleksnost reliefa Slovenije je v določenih pogojih izjemna prednost, v določenih pa izjemna slabost. Dejstvo pa je, da za resno zimo potrebujemo tako mraz kot padavine, seveda v zaporedju mraz-padavine-mraz. V kolikor pride do mraz-mraz-padavine ali padavine-mraz-mraz je pač zadeva taka, kot je.
Kakorkoli, zima je komaj na začetku in prilik bo še veliko. Zagotovo pa bo potrebno,da se umiri situacija v vzhodnem Altantiku, saj je ciklogenez izoliranih enostavno preveč in le -te krepko omejijo dvig Azorca ter posledično kakšen resen mraz iz SV/V.
Bomo videli v prihodnje. Potrebno je včasih imeti tudi srečo s pozicijami določenih baričnih struktur. Zadnja leta smo tukaj zelo tanki. Primer? Jutri bomo na -10hPa, v petek pa bi lahko, zaradi neugodne poti nove doline, prišlo do izjemne otoplitve v višinah (+15 stopinj v 36h) in dobili bi novo zlivanje. Zima, kjer prevladujejo Z/JZ vetrovi v Evropi pač ne more biti hladna. Tako je.
Pač kot povsod v v življenju se mora kdaj kaka situacija tudi poklopit. lp

Tako, kot se zna danes: Ni 2x za rečt, da bo nepričakovano snežilo več in obilneje marsikje danes, kot včeraj. Ampak danes imamo jezero hladnega zraka..:)

Če še jaz dodam svoje razmišljanje. Kot prvo, kot sem že omenil, je nepredvidljivo, saj ne gre za tipično situacijo. Če pa komentiram kaj trenutno kaže...

Če gledamo, da bomo imeli jezero HZ in se bo na 850hpa res ogrelo "le" do -2°C, bi pričakovali, da bo ob famoznem klinu medlo z lahkoto na tipičnih krajih, ki ostanejo neprepihani. A glej ga zlomka, v višinah tokrat ne bo južni ali JZ, ki ga naprimer Ljubljanska kotlina v spodnjih plasteh zadrži. V višinah bo zapihal JV veter, nižje pa bo obračal v močan SV že v začetku poslabšanja. Le ta bo postopno spihal hladen zrak spodaj. Vsi vemo, da ob prepihanem stolpcu z -2°C na 850hpa ne more snežit po nižinah. Veter se bo popoldne umiril in s toplo fronto se bodo padavine okrepile. Ker bodo zaradi feniziranja SV vetra rosišča še vseeno nizka, lahko spet nekoliko zbije temperaturo na račun padavin. Vseeno bodo verjetno kraji s fenizacijo dobili po nižinah dež, saj ne pričakujem, da bo veter povsem popustil. Kraji, ki imajo na svojih JZ straneh pregrade pa bodo vztrajali še dolgo pri sneženju. Snežilo bo tam tudi že prej, saj se bodo padavine precej manj sušile ali pa se sploh ne bodo. Novo mesto naprimer ima odprto dolino proti SV in zaprto proti JZ. Zato tam dostikrat ob situacijah s SV vetrom tako z lahkoto sneži tudi pod 200m, ko drugje še na 400m ne more. Več padavin pa bo v osnovi v južni in vzhodni povici države. Zdaj pa poglejte na reliefno karto kje je vaš kraj in si izračunajte kako jo boste odnesli :)

Tukaj leži problem fenizacije in njenega segrevanja ozračja.

V višinah je še vedno več kot dovolj hladno, z negativnimi temperaturami na 850hpa

(https://i.postimg.cc/c4HJ4Q1g/nmmit-16-60-0.png) (https://postimages.org/)
https://imgur.com/G5QiYaE.jpg

Zaradi lege in gibanja ciklona v nižjih plasteh štartajo SV vetrovi, kateri nato pridejo do reliefne pregrade na svoji proti proti JZ. Na privetrni strani pride do STAU efekta, kar pomeni, da imamo ojačano obliko orografskih padavin. Te se zaradi narivanja vetra še bolj ojačajo in na privetrni strani imamo obilno sneženje. Ker pa veter nadaljuje svojo pot, se ob dviganju (in sočasnem sneženju) zračna masa postopoma suši, ob prihodu na vrh reliefa pa se spusti v zavetrno območje. Pri tem spustu se adiabatično segreva in tako razbija jezero hladnega zraka v kotlini, katera ima na SV reliefne ovire, ter tako zvišuje ničto izotermo, izrazito spušča rosišča in dviga temperaturo (Kamnik idealen primer).

(https://i.postimg.cc/cJq1m2Rw/nmmit-16-60-1.png) (https://postimages.org/)
https://imgur.com/YFfTXXb.jpg


Ničta izoterma se krepko dvigne, tako, kot bi se ob izraziti otoplitvi na 850hPa, ponekod še precej bolj.


(https://i.postimg.cc/CLQxZzdv/nmmit-16-60-2.png) (https://postimages.org/)
https://imgur.com/b007rhP.jpg

Zato prihaja na prepihanih in ogretih območjih do dežja (modra barva), tam, kjer ni efekta fenizacije oziroma razbitja jezera hladnega zraka zaradi prejšnje otoplitve v višinah (JV veter), pa sneži.

(https://i.postimg.cc/pL5XKRFP/nmmit-16-60-3.png) (https://postimages.org/)
https://imgur.com/xKKxU5v.jpg

Na kratko: Kadar imamo jezero hladnega zraka kot sedaj in pride do Genovske ciklogeneze oziroma do prodora doline zahodno od Alp, najbolj obilno sneži:

-Gorenjska
-Ljubljanska kotlina
-Zahodni del Slovenije dokler seže ničta izoterma, katera se dviga v smeri JV-SZ (včasih sneži obilno še v Ilirski Bistrici, drugič komajda v Lescah, odvisno od narivanja JZ)
-Deli Kamniško-Savinjskih Alp, kateri so izpostavljeni JZ (Zgornja Savinjska dolina)
-Koroška (zaradi oddaljenosti ima manj padavin, a zaradi zaprtja proti JZ so le te vedno v snegu ob takih situacijah)

Malce manj, pa vseeno večkrat sneži kot dežuje
-Celjska kotlina (jo rado prepiha)

Kadar imamo jezero hladnega zraka in pride do prodora doline v vzhodno Sredozemlje ter formacije Balkanskega ciklona, najbolj obilno sneži:

Jugovzhod Slovenije (izključena območja s fenizacijo)
Jug Slovenije/Notranjska, Kočevska (izključena območja s fenizacijo)
Del SV (Pohorje, Dravska dolina, del Koroške)

Sneži, vendar je večino precej manj padavin tudi na Z in SZ Slovenije, prav tako na južnih obronkih Lj Barja.

Pri dogodkih kot je ta v torek, je potrebno spremljati zgolj 2 stvari:

1) Da je ob topli advekciji JV vetrov območje med 0-1500m v celoti neprepihano. V kolikor se to zgodi, je potrebno videti, (kot je napisal že lepo bbator) ali

2.) Je na S/SV vašega kraja kakršnakoli reliefna oblika. Višja kot je, večji ob efekt fenizacije.

Zakaj obstaja možnost dežja v Mariboru in Murski Soboti kljub popolni odprtosti na SV? Zaradi točke 1.
Zakaj obstaja možnost dežja v Ljubljani kljub popolnemu klinu na 850hpa? Zaradi točke 2.

Velika prednost krajev, kjer dominira tako sneženje je to, da je zaradi hladnega zraka in nizkih rosišč razmerje padavine-sneg veliko boljše. Lahko je celo 1mm=2cm, sam sneg pa je veliko bolj suh, kot pa vodnati sneg mejnih jz situacij.

Količina padavin se povprečno zmanjšuje od JV proti SZ. Nižje, kot je ciklon, manj padavin je SZ od Bele Krajine, višje kot je, bolj sneži proti SZ.


Ciklon.si je jutrisnjo situacijo zares lepo in realno razlozil...

Sredozemski ciklon bo poskrbel za vremensko pester začetek tedna

Nad večjim delom Evrope severno od Alp in nad vzhodno Evropo je območje visokega zračnega pritiska, ciklonsko območje pa je nad osrednjim Sredozemljem. Središče ciklona se bo v noči na ponedeljek prehodno premaknilo nad Jadran in se tam tudi nekoliko poglobilo. To bo povečalo gradient zračnega tlaka južno od Alp med dvema zračnima masama - anticiklon severno in ciklon južno, kar se bo odražalo v močni krepitvi vetra vzhodnih smeri nad nami.

Z vzhodnim zračnim tokom nad Slovenijo bo iznad Sredozemlja k nam pritekal vse bolj vlažen zrak. 
V spodnjih plasteh ozračja bo tako danes in jutri pihal severovzhodni veter, višje pa se bo veter postopoma z višino obračal v jugovzhodnik. Veter se bo jutri zjutraj in dopoldne precej okrepil. 

❄️☁️ Danes popoldne bo po državi prevladovalo oblačno vreme. Rahlo sneženje bo v večjem delu države prehodno ponehalo razen na jugu in jugovzhodu države lahko sneži večji del popoldneva.
Na Primorskem bo pihala zmerna burja drugod po državi severovzhodni veter.

☁️❄️Danes zvečer se bo sneženje na jugu in jugovzhodu države okrepilo in se prehodno za nekaj ur postopoma razširilo nad večji del države. Na Primorskem in na skrajnem severovzhodu države bo glavnem ostalo suho.

V drugem delu noči se bodo padavine v večjem delu države spet krepile. Prav tako se bo krepil severovzhodni veter. Po nižinah bo sneg v večjem delu države prehajal v dež.

Jutri bo oblačno s padavinami v večjem delu države. Na jugovzhodu in jugu države bo ponekod tudi močno snežilo.
Na skrajnem severovzhodu države in ob morju bo padavin zelo malo.
Po nižinah bo v glavnem deževalo razen na območju Dolenjske bo ponekod snežilo do nižin večji del dneva. Pihal bo severovzhodni veter, na Primorskem močna burja.
 
Veter bo najmočnejši v jutranjem in dopoldanskem času. V višjih legah bo veter ponekod gradil snežne zamete!
Na Primorskem bodo na izpostavljenih delih sunki burje dosegali hitrosti med 120 in 150 km/h, drugod po državi predvsem v višjih legah pa lahko sunki severovzhodnega vetra prehodno dosegajo hitrosti okoli 70 km/h!

Predvsem na območjih (severni del Ljubljanske kotline, območje pod Karavankami, večji del Savinjske regije) kjer bo zaradi okrepljenega severovzhodnega vetra prišlo do izrazitega spuščanja zračne mase iz gorskih pobočij in ob tem fenskega efekta ozračja, se bo meja sneženje lahko vsaj prehodno dvignila celo nad 800 m nadmorske višine. Drugod po državi bo meja sneženja čez dan v glavnem na okoli 600 m nadmorske višine ob močnejših padavinah pa lahko tudi nižje. 

❄️ Na Dolenjskem, na območju Novega mesta pa bo severovzhodni veter zaradi same lege novomeške kotline v objemu Kočevskega Roga in Gorjancev povzročal ravno nasprotni učinek. Tam se bo na privetrni strani orografski efekt proženja padavin ob močnem toku vlažnega zraka še posebej izrazil. V sami novomeški kotlini pa bo zaradi intenzivnih padavin ostalo ozračje dovolj ohlajeno, da bo (močneje) snežilo do nižin oz. bo prišlo do pojava znižane meje sneženja ZMS.❄️

❄️❄️ Do jutri zvečer bo v višjih legah ponekod zapadlo kar precej novega snega zlasti na jugu in jugovzhodu države ter na območju Pohorja. Na Kočevskem in Notranjskem ter v višjih predelih Pohorja bo večinoma zapadlo od 40 do 60 cm novega snega.
Drugod po državi nad okoli 700 metri nadmorske višine bo zapadlo večinoma od 10 do 30 cm novega snega, nižje pa večinoma manj kot 10 cm.
Po nižinah se novih centimetrov snega ne pričakuje razen že omenjene izjeme novomeške kotline kjer bo lahko do jutri zvečer zapadlo od 10 do 25 cm snega. 

Zaradi pričakovane izjemno dinamične situacije zaradi vetra in intenzivnosti padavin nad razgibanim terenom Slovenije se že na razmeroma majhnih razdaljah pričakuje velika razlika v količini padavin in zasneženosti krajev.
 
Padavine se bodo pojavljale tudi še v noči na torek in verjetno vsaj deloma še v prvem delu torkovega dne. V nižjih predelih države bo deževalo.

Robert Sitar – Ciklon.si



Naslov: Odg: Zime v preteklosti
Sporočilo napisal: GeoSlovenija na 17. Januar 2022, 20:36:55
(https://i.ibb.co/7GXG6mp/Najvi-ja-izmerjena-sne-na-odeja-v-Sloveniji-zima-1951-1952.png)


Naslov: Odg: Zime v preteklosti
Sporočilo napisal: komar na 12. Januar 2023, 11:00:45
Diplomska naloga Visoka snežna odeja v Sloveniji v drugi polovici 20. stoletja: https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?id=111119&lang=slv

Prvo kapo dol zgornji diplomski nalogi, res nazorno prikazano.

Če primerjam ARSO analize dogodkov zdaj, bom pa rekel nič ne pride blizu analizi tej spodnji raziskavi in obrazložitvi dogodka iz februarja 1952. Kapo dol takšnih razlag ni več.  :)

https://www.google.com/url?sa=t&source=web&rct=j&url=https://giam.zrc-sazu.si/sites/default/files/zbornik/GZ_0301_221-251.pdf&ved=2ahUKEwi9s5CTyMD8AhVJiIsKHfRjCPYQFnoECDAQAQ&usg=AOvVaw08O5X_xRsKRL5EK_IO_cnR

Ce vam ne dela link, napišite sneg leta 1952 v google in bo zanesljivo delalo.

Takole izgleda.

(https://i.postimg.cc/nVN0tXfw/Screenshot-20230111-233009-com-android-chrome.jpg) (https://postimg.cc/Sj7W6NsW)free image hosting site (https://postimages.org/)

Max 48-urna količina padavin s povratno dobo 100 let. Severna stran Pohorja, spodnja Dravska dolina odstopa od povprečja, kar se tiče SV konca Slovenije.

(https://i.postimg.cc/jSWG828Z/max-48-hour-precipitation-100-years-61-00.png) (https://postimages.org/)đ

Max izmerjena višina snega.

(https://i.postimg.cc/7LZKLYcS/max-snow-depth-50-years-51-05.png) (https://postimages.org/)


Naslov: Odg: Zime v preteklosti
Sporočilo napisal: komar na 24. Januar 2023, 19:21:02
Povezava do podobne teme (Dobri stari zimski časi): http://forum.zevs.si/index.php?topic=1893.0

Citiraj
Zima je zaenkrat taka, kot je: Veliko snega v gorah, zelo solidno v sredogorju ter nekaj koreografije po nižinah. S konstantno pestrim dogajanjem, nič monotonije ter temperaturno v skladu s pričakovanji. Vsekakor je potenciala bilo še za nekaj več, vendar žal so zime v "2000h" tisto stopinjo pretople, da bi lahko osrečile vse.
Glede na to, da smo bili v zadnjem desetletju deležni veliko zim, katere so štartale z marjeticami na Krvavcu ter tri tedensko meglo v Ljubljani, ali pa z nabijanjem JZ-ja ter dežjem na Voglu...je to letos precej boljša verzija. Dejstvo pa je, da je celodnevno deževje ob mrzlih +2 stopinjah zelo iritajoče. Cool

Za vse ljubitelje snega...naj velja preprosto pravilo, kar se tiče sneženja po (večjem delu) Sloveniji.

1.) ENS-i morajo biti krepko v negativi in imeti tendenco rasti ob poslabšanju s padavinami, katere prihajajo z nastankom in približevanjem genovskega ciklona. To je edini tip sneženja, katero lahko zajame obsežna nižinska območja v državi, katero je "ziherca" in kjer je možnost za dež manjša, kot za sneg. Vsaj v začetni ter srednji fazi poslabšanja.

FAZA1-Dotok hladnega zraka ter vzpostavitev jezera hladnega zraka

Glavni predpogoj v tem delu Evrope za sneg niso padavine, teh je zaradi bližine Mediterana dovolj, ampak dotok hladnega zraka. Če želimo resno zimo, moramo imet dovolj obsežno jezero negativnih temperatur vzhodno od nas. Ob vzpostavitvi AC-ja v zahodni Evropi, dvigu le-tega proti VB-Skandinaviji, se aktivira koridor SV vetrov, kateri nato poskrbi za dotok hladnega, vsaj delno kontinentaliziranega zraka (bolj kot je zrak celinski, večjo "kvaliteto-potencial" ima za sneg kot predpogoj) iz Panonske nižine-Uralov.
To je faza 1: Vzpostavitev jezera hladnega zraka, ko se nad naše kraje spusti zima v smislu temperature: Ledena ploskev 0-1800m višine, zamrznjena tla, negativna rosišča. Trije zelo pomembni faktorji, kateri izjemno vplivajo na razvoj "zime" pri nas.


FAZA2-Ciklogeneza
Ko je faza 1 končana, pride do faze2, kjer potrebujemo padavine. Geografija Slovenije je malce nerodna glede tega, saj prihaja zaradi orografskih pregrad na severu ob nizkih legah ciklonov do fenizacije/sušenja padavin ob aktivaciji SV vetrov. Zato potrebujemo JZ vetrove, le-ti pa nastanejo ob ciklogenezah iz zahoda, katere so ravno dovolj visoke in globoke: Ciklona sta dva:

a) Genovski: Globlji, bolj organiziran, lepše razporejene padavine, manjši metež (nižja frekvenca mm/h) in dlje trajajoče sneženje, lahko tudi dva dni ali več v izjemnih primerih.
b.) Beneški: Plitek, slabše organiziran, slabše razporejene padavine, obilni meteži lokalno (Kvarnerski dimnik) in kratko, ampak potencialno zelo obilno sneženje. Le-ta hitro pobegne proti jugu.

Ko na razvito jezero hladnega zraka dobimo eno izmed ciklogenez, v začetnem delu poslabšanja štarta "prava zima". Prihaja do sneženja, istočasno pa JZ vetrovi izpodrivajo in spodjedajo negativne vrednosti na 850hPa. Bolj kot je močan JZ, več je padavin (obilnejše sneženje) v tej fazi in hitreje prihaja do spodjedanja jezera. Pri tem moramo upoštevati svojo mikrolokacijo. Pravilo: Bolj kot je kraj zaščiten z reliefom na J/JZ, počasnejše je spodjedanje in dlje traja sneženje. Pri nas sta, poleg lokalnih mikrolokacij, zgolj 2 taka območja: Del Koroške (slabša "lokacija"-dlje od morja,manj padavin) in skrajni Alpski SZ Slovenije (idealna lega zaradi močnih J vetrov-orografske padavine).

Drugi del poslabšanja prinaša mejno situacijo. To je situacija, katera prinaša Sloveniji najobilnejša, legendarna sneženja, ali pa nič. Gre za neke vrste ruleto, kjer gre kockar na "all-in" situacijo. Vremensko gledano je to takrat, ko je ničta izoterma na 850hPa (svetlo modra barva meteociel) na meji SLO-HRV. Bližje kot je mejna črta 0/850hPa, bolj je situacija na limitu in (večinoma) močnejše so padavine, saj se ciklon približuje. Dlje kot uspe izoterma 0 ostati južneje, več časa traja močno sneženje.

Faza3-Obdobje po sneženju

Faza 3: Zaključek sneženja. Izoterma 0 sili severno. Ko enkrat "izpodje" jezero hladnega zraka, je fertik. Tukaj nikoli ne gledamo zgolj temperature na 2m, temveč celotno vertikalo. Največkrat je najbolj "ogroženo" območje med 700-1000m, kjer nas "prepiha". Takrat je najboljše, da prepiha celotno ploskev, saj v primeru trdovratne inverzije v najnižjih plasteh lahko prihaja do hudih žledolomov.
Ko je enkrat jezero hladnega zraka uničeno, je potreben nov dotok negativnih vrednosti, da se ponovno vzpostavi vertikala.

Po takem sneženju je za večji del Slovenije za zimsko idilo potrebna stabilnost in močan AC, s prevladujočimi šibkimi SV-V vetrovi in negativnimi vrednostmi na 850hPa. Le tako lahko ohranimo snežno odejo v večini države. Seveda so dodatna sneženja zelo mikavna, a pozor, gre za "kocko": Tako, kot lahko ponovimo obilno sneženje, tako se lahko zgodi prodor doline zahodno, aktivacija JZ-ja, dvig ničte izoterme na 2500m in adijo pol metra snega v 3 dneh.
Zato tukaj, vsaj zame, od vedno velja pravilo "manj je več". Raje imam 20cm snega in 3 tedne inverzij-hladnega stabilnega vremena, kot pa 3 potencialne situacije. Ker pač smo v eri GW in ponavadi gre to na slabše..

Za rekordno nizke vrednosti so pomembne naslednje spremenljivke:

SKY-VIEW factor: Širina obzorja doline. Bolj kot je dolina odprta, širša, nižji so potencialni minimumi.
Vlažnost zraka: Nižja kot je, nižji so minimumi.
Brezvetrje: Vsaka sapica lahko moti spust temperature. Idealni pogoji je ob brezvetrju
Nadmorska višina: Višje kot leži lokacija, nižji so potencialni minimumi
Oblika terena: Kotline in doline so idealne lokacije. Pri tem upoštevamo dejstvo, da je najhladnejši del le-teh na najnižjem delu, saj je hladen zrak tam steka. Zanimivost: Na Babnem Polju meteorološka postaja ne leži na skrajnem dnu doline. V kolikor bi, bi sami rekordi bili še precej nižji.
Jasno vreme: Bolj kot je noč jasna, hitrejše prihaja do hlajenja.

SPECIFIKE

Še par pomembnih zadev, "cak", katere delajo razliko:

Rosišča. Zelo pomemben dejavnik. Nižja kot so, bolj se ohrani struktura snežinke in "lažje" kvalitetno sneži.

Lokalni vetrovi: Nekatera območja aktivirajo ob SV vetrovih lokalno fenizacijo. Takrat suh veter "suši padavine" še preden le-te pridejo do tal. Največkrat tukaj uporabimo pravilo: Če je poslabšanje prevladujoče s SV-strani, je bolje imeti le-to lego odprto (Prekmurje,Štajerska...), če je poslabšanje iz JZ (genovec) pa gorski reliefi na SV aktivirajo orografski višek padavin, kar pomeni, da se JZ vetrovi zabijajo v grebene ter tako prinašajo še obilnejše padavine.

Temperatura tal: Ni glavni dejavnik, ampak vpliva na atmosfero. Nižja kot je T tal, lažja je akumulacija in manj "dela gre v nič". Zagotovo po 5h sneženja ni isto, ali imamo na tleh 16 ali pa zgolj 10cm.

Radar: Ko začne poslabšanje, +-12h, so modeli načeloma irelevantni, saj je potrebno spremljati "live sliko" preko radarja in satelita. Gledati, ali nastajajo cikloni tam, kjer so jih karte napovedale, ali prihaja do odstopanj, viška padavin-hitrejše poti itd. Tako si lahko z malo izkušnjami hitro naredimo sami neko sliko, glede na svojo mikrolokacijo.

Tipologija zraka: Kontinentalni zrak je tanek, suh in idealen za "podlago". Bolj kot je zrak celinski, bolj kvalitetno je jezero hladnega zraka. Ni vsaka -5/850hPa enaka.

Jakost padavin: Pomembna zadeva ob mejnih situacijah. Če je jakost padavin dovolj močna, prihaja do vertikalnega preseka z "identično" temperaturo, recimo 0 celzijusa, in zato lahko sneži, saj se hladni zrak spušča po vertikali navzdol ob močnih padavinah, ravno tako pa je ob blagih padavinah glavnina hladnega zraka v višinah, na tleh zato dobimo dež.

Imamo tudi sneženja po prodorih. Tukaj gre za klasično situacijo, ko imamo toplo vreme, nato pa pride do hitre spremembe ob prodoru doline arktičnega zraka. Gre za hitrejša, neorganizirana poslabšanja, katera pogosto presenečajo v zaključku zim oziroma spomladi. Slovenija je odprta na SV, zato je dotok hladnega zraka hiter in se temperatura v teh primerih lahko hitro spusti na vrednosti, primerne za sneženje. Trik je tukaj, kako dobiti istočasno v nižjih plasteh dotok SV zraka za hlajenje, visoko pa JZ za padavine. V kolikor uspe sočasno ohladiti ob še vedno aktivni ciklogenezi v Jadranu (Beneški ciklon) lahko dobimo močno, kratkotrajno sneženje. Taki tipi snega so pogostejši na začetku in koncu zime.

Specifika: Skrajni Alpski SZ je zgodba zase. Zaradi kombinacije treh različnih faktorjev:
-Nadmorska višina
-Bližina morja
-Relief na J strani

Ima to območje skorajda idealne pogoje za sneg. V nasprotju z večino Slovenije, kateri "bolj paše" zmerno sneženje ob blagem premiku ciklogeneze zahodno, je za to območje, v primeru prej kvalitetnega jezera hladnega zraka, idealna močna dolina zahodno in tipično "atlantsko vreme" povsod od Jesenic proti JV. Takrat namreč štartajo močni JZ vetrovi, kateri prinašajo obilo padavin,visoki grebeni Julijcev pa preprečujejo razbitje jezera hladnega zraka. Zato prihaja do obilnih snežnih padavin in situacij, ko celotna Slovenija lahko kopna, v Kranjski Gori pa imajo 90cm snega.

JV Slovenije pa izkorišča obratno situacijo. Ko gre dolina preveč vzhodno, se ciklogeneza pojavi precej južneje. To aktivira SV vetrove, kateri sušijo padavine na južnih straneh Alp, istočasno pa se obilne padavine pojavljajo južno od nas. Severni rep ciklona zato večkrat oplazi zgolj J/JV Slovenije, kjer nato tam močno sneži, medtem ko so severno od LJ Barja marsikdaj kraji kopni.
Gre pač za specifiko lege v zavetrju Alp.

Avtor: @Gummi, dne: 05. december 2021, 18:01:10
Vir: http://forum.zevs.si/index.php?topic=7158.msg360667#msg360667

Razlike v sneženju so tokrat ogromne.
Kakemu tujcu bi bilo povsem nemogoče razložiti, da je možno kaj takega.
V Šentjurju včeraj zvečer kot v Kranjski gori: Sneženje na gosto, 10cm novega snega, vse belo od najmanjše vejice itd. Zgolj 10km naprej pa oktobrska panorama.
Na srečo tukaj globalno segrevanje nima veze ampak je žal še ena variabilna zadeva-orientiranost terena.

Sneženje si lahko predstavljate kot stolpec med točko A in B. A je na vrhu, izhodiščna, B je pri tleh. To je lahko 0 ali 1500m, odvisno ali smo v Simonovem zalivu ali na Rogli.

Če želimo, da sneži, morajo biti pogoji v celotnem stolpcu za to ugodni: V realnosti je to med 0 in 1700m cca. To pomeni, da mora CELOTNA plast imeti ugodne pogoje za formacijo in vzdrževanje strukture snežinke.
Čim ena izmed plasti "poči", je škoda nepopravljiva do prihoda "majstra" (novega hladnega zraka), kateri ponovno vzpostavi stolpec.

Včeraj je ponekod noro snežilo, drugje pa deževalo. Razlog je fenizacija. Ne, fenizacija ni samo sušenje padavin ampak žal tudi razbitje stolpca (jezera) hladnega zraka v eni izmed plasti med A in B.
Ko se veter spušča s pobočja, se ob tem ogreva in pritaka v jezero hladnega zraka. Glede na višino reliefa nato izpodjeda stolpec v neki nadmorski višini. Včeraj je to bilo med 0 in 600m. Zgodi se to, da imamo v višinah še vedno pogoje za sneg (negativo na 850hPa), na tleh prav tako (okoli 0-2 stopinj), a se vmes pojavi pozitivna plast, katera stali snežinko ob prihodu le-te v toplo cono. Od 1500 do 600m je cela, nato se med 300-600m stali in po nižinah pada kot "hladen" dež.
Včeraj se je zgodilo ravno tole. Imeli smo povsod jezero hladnega zraka, a se je ob rotaciji ciklona zrak v srednje-visokih plasteh začel segrevati, obenem pa se je aktiviral SV veter, kateri je bil v osnovi hladen z "negativnimi" vrednostmi na 850hPa. Ta je ob narivanju pri naletu v orografsko oviro sprožal močne orografske padavine,obenem pa nadaljeval svojo pot proti JZ. Ko je prečkal relief, se je ob spuščanju ogreval in tako razbijal del stolpca hladnega zraka.
Ko je ta stolpec razbit, je potrebna "obnova". Ponekod smo jo dobili, saj je recimo v Celjski kotlini prišlo do aktivacije JZ vetrov, kateri so tokrat izjemoma bli hladni zaradi lokacije ciklona in ohlajenosti področja. Črpali smo hladen zrak z juga Slovenije in ponovno vzpostavili jezero hladnega zraka. Zato je pričelo spet snežiti, intenziteta padavin pa je poskrbela, da se je hladen zrak iz višin zlival po stolpcu navzdol in povzročil sneženje.
Kjer pa se je nadaljeval SV veter, se je ozračje segrevalo in pogojev za sneg ni bilo več. Ravno tako je bil stolpec razbit tam, kjer je začetnemu SV vetru sledilo brezvetrje oz. blagi SZ/Z vetrovi.

Malodane vsak kraj, kateri je imel v razdalji par Km na SV strani reliefno obliko nad 800m, je dobil tako ali drugačno otoplitev-fenizacijo. Že pri nas je Boč na polno "feniziral" Podplat in Rogaško, kjer je snega bilo za vzorec. To je žal (ali pa na srečo določenih drugih krajev) specifika življenja pod gorami. Če piha JZ, se padavine v LJ, CE, KR, SG krepijo. Če piha SV, se manjšajo.
Poglejmo primer Velenja. Po vsem izgleda fantastičen kraj za sneženje: Na zelo solidni nadmorski višini, obdan z gorami, precej na SV a še vedno dovolj blizu morja in viru padavin itd.
A vendar ima zelo nizko snežno kumulativo. Zakaj? Ker trpi obe glavni konfiguraciji:

Ko gre za JZ tipologijo vremena, nima na JZ strani resnega reliefa, ki bi zadrževal jezero hladnega zraka, kot ga imajo recimo Žiri, Bohinj, Lesce ali Slovenj Gradec, izmed krajev s podobno nadm višino. Zato precej hitreje popusti sneženje kot drugje. Istočasno,ima na SV gore, katere se ob situacijah kot je včerajšnja obnašajo "fenizacijsko" in tako sušijo padavine.
Zato ima recimo ena Vinica, kljub 300m razlike v višini, skorajda duplo snežno kumulativo v letu.

Potrebno je spoznati svoj kraj in ga umestiti v eno izmed teh dveh generalnih konfiguracij, katere predstavljajo 95% padavinskih dogodkov pozimi. Če ste v zaprti kotanji, obdani z visokimi gorami, sploh na J, JZ, potem je veliko boljša situacija za sneg Genovec in padavine z zahoda z narivanjem toplega zraka čez Dinarsko pregrado. Če ste na odprtem območju, ali pa obdani z gorami, a so na SV le-te vsaj 10-15km od vas, potem lahko s SV konfiguracijo dobite veliko snega. Bližje kot ste reliefu, več ali manj bo padavin, glede na smer vetra.
Kamnik ob resnem JZ + jezeru lahko dobi 35cm snega. Ob SV je prvi, kateri se "posuši in ogreje".

Pestrost Slovenije je izjemna.


Citiraj
"Zadnje poslabšanje je prineslo ogromne razlike v količini snega. Glavni razlog je bil nekoliko neobičajna pozicija ciklona in severovzhodni veter, ki se je obnašal kot fen. Če živite v kraju, ki ima na svoji severovzhodni strani vzpetino se bo ta, ko se bo spuščal iz pobočja proti vam na hladnejši zrak, ki je bil prisoten spodaj segreval in sušil padavine. Zato so kraji kot so Kamnik, Vodice, Lesce, Velenje, Rogaška Slatina, Slovenj Gradec, Krško, stalno dobivali otoplitev in v teh krajih je večinoma deževalo."

Vir: https://www.zurnal24.si/slovenija/srednjerocna-napoved-slovenija-se-o-znasca-v-padavinski-luknji-400457


Naslov: Odg: Zime v preteklosti
Sporočilo napisal: krispy123 na 24. September 2023, 14:16:41
Po dolgem času obujam tudi tole temo. Tokrat se bom osredotočil na snežno obdobje med 6.2.2010 in 12.2.2010. Kdo si bi mislil, da je tale 2009/10 zima že praktično skoraj 15 let stran.

Sinoptična situacija (6.2.2010).

Nad Grenlandijo-Islandijo je bilo prisotno obsežno območje visokega zračnega pritiska. Istočasno pa tudi v smeri proti vzhodu, torej Rusiji. Kakor se vidi na kartah je od SV-V pri tleh k nam dovajalo hladen kontinentalen zrak. Kar je bilo seveda v prid sneženju po nižinah. Okoli omenjenega dneva se je naredil sekundarni ciklon nad Genovo, ki pa je imel dokaj hitro tranzicijo proti vzhodu in proti Balkanu. Tako je na ta dan marsikje zapadlo tudi več kot 10 cm po nižinah, torej količine na ta dan še niso bile velike. A je bil tole le uvod v že boljšo situacijo s sneženjem par dni kasneje.

(https://i.postimg.cc/fLTSvh7q/CFSR-1-2010020606-1.png) (https://postimages.org/)

(https://i.postimg.cc/bJCDCF3y/CFSR-1-2010020618-2.png) (https://postimages.org/)

(https://i.postimg.cc/4yYKrbSz/CFSR-1-2010020612-5.png) (https://postimages.org/)

Močno sneženje med 10.2 in 11.2.2010.

Dni kasneje smo imeli še nekoliko konkretnejšo zalogo hladnega zraka nad Slovenijo. Pri tleh se je marsikje ohladilo tudi pod ničlo. Istočasno pa se je preko Skandinavije vdrla obsežna dolina hladnega zraka nad osrednjo Evropo. Ta dolina se je prelomila nad zahodnim predelom Alp in seveda je aktiviralo sprva ciklon nekje nad območjem Korzike. Ta je potem zaradi zelo ugodne sinoptične situacije začel potovati v smeri JZ-SV, torej vse bližje našim krajom. Dan kasneje je že bil praktično s centrom nad delom severne Dalmacije. In praktično se je ta ciklon "zasidral " za nekaj časa na isti poziciji. Bom rekel v tisti situaciji ni bil klasični Genovski ciklon kot ga poznamo. Ampak je šlo za nekoliko nižje postavljen ciklon, ki potuje preko osrednje Italije dalje navadno proti JV-V, ampak tokrat smo imelo srečo, da ga je potisnilo nekoliko proti severu. Torej nekakšen Jadransko-Balkanski ciklon po mojem mnenju.

(https://i.postimg.cc/jdrw8NhJ/CFSR-1-2010021000-1.png) (https://postimages.org/)

(https://i.postimg.cc/XvXpZgnt/CFSR-1-2010021012-1.png) (https://postimages.org/)

(https://i.postimg.cc/fbFkY0Ly/CFSR-1-2010021018-1.png) (https://postimages.org/)

(https://i.postimg.cc/Z5wWKQzr/CFSR-1-2010021100-1.png) (https://postimages.org/)

(https://i.postimg.cc/x8VC4DLS/CFSR-1-2010021106-1.png) (https://postimages.org/)

(https://i.postimg.cc/j572cdwX/CFSR-1-2010021012-2.png) (https://postimages.org/)

(https://i.postimg.cc/rFCd7mhZ/CFSR-1-2010021106-2.png) (https://postimages.org/)

(https://i.postimg.cc/SK6kxZ5y/CFSR-1-2010021018-4.png) (https://postimages.org/)

(https://i.postimg.cc/vZY1yskY/CFSR-1-2010021100-4.png) (https://postimages.org/)

Kar se tiče vetra in padavinske situacije lahko samo špekuliram. Malo sem tudi prebral na forumu kaj se je dogajalo tiste dni. Šlo je sprva za JZ višinski tok, ki pa je takoj ob premiku ciklona dalje proti SV obrnil v južni višinski tok, kasneje proti koncu poslabšanja pa še v JV veter. Pri tleh je kot omenjeno vztrajal blag V-SV veter. Ki pa ni bil takrat tako izrazit, da bi konkretneje sušilo padavine po znanih mikrolokacijah. Verjetno tudi zaradi pomika ciklona dovolj severno, tako ni aktiviralo suho advekcijo zraka iz SV strani, kot se to pogosto zgodi. Istočasno so seveda na privetrni SV-V-JV strani pregrad dobili pošten dodatek padavin ob dvigu zračnih mas ob vznožjih hribov.

Tista dva dni je tako občasno zmerno-močno snežilo praktično po vsej državi. V večjem delu so zabeležili po nižinah med 20-50 cm debelo snežno odejo. Hkrati so imeli lokalno še več snega torej med 50-75 cm, sploh v tistih predelih ki so malo dvignjeni od dna kotlin/dolin, ali pa so na ugodnejših mikrolokacijah pri orografskem dodatku padavin. V spodaj priloženih podatkih še bom posredoval maksimalno višino snega, ki je bilo doseženo po koncu sneženja po raznih lokacijah na območju Slovenije. Podatki bodo vzeti iz Arso arhiva in zevs foruma.

Maksimalna višina snega ob koncu poslabšanja 11.2.2010.

Predgrad: 74 cm
Ribnica na Pohorju: 70 cm
Prigorica: 68 cm
Škofja Loka: 63 cm
Logatec: 61 cm
Kranjska gora: 58 cm
Blate pri Ribnici: 55 cm
Gornji Grad: 54 cm
Ruše: 54 cm
Bohinjska Bistrica: 54 cm
Radvanje pri Mariboru: 53 cm
Vrhnika: 53 cm
Črnomelj: 52 cm
Spodnje Kraše: 51 cm
Črna vas: 50 cm
Stražišče pri Kranju: 49 cm
Gradišče nad Pijavo Gorico: 49 cm
Ljubljana Koseze: 48 cm
Moravče: 47 cm
Luče: 47 cm
Dvor: 45 cm
Letališče Brnik: 45 cm
Družinska vas: 45 cm
Žetale: 44 cm
Ljubljana Bežigrad: 43 cm
Kotlje: 43 cm
Kozji vrh: 43 cm
Domžale: 43 cm
Lešnica: 41 cm
Žalec: 40 cm
Ljubljana-Polje: 40 cm
Dravograd: 40 cm
Rudnica: 40 cm
Stahovica Kamnik: 40 cm
Šentilj v Slovenskih Goricah: 39 cm
Celje Medlog: 39 cm
Velenje: 38 cm
Polički vrh: 38 cm
Ptujska gora: 38 cm
Mozirje: 38 cm
Vojnik: 38 cm
Maribor Tabor: 37 cm
Podčetrtek: 37 cm
Brezje pri Tržiču: 36 cm
Črešnjevec: 36 cm
Rače: 36 cm
Martinje: 35 cm
Kozji vrh: 34 cm
Podgorje pri Slovenj Gradcu: 32 cm
Radenci: 33 cm
Cirkulane: 30 cm
Lendava: 28 cm
Zagorci: 27 cm
Cven: 27 cm
Postojna: 26 cm
Slovenske Konjice: 25 cm
Letališče Maribor: 24 cm
Sv. Jurij ob Ščavnici: 23 cm
Ptuj: 22 cm
Murska Sobota: 22 cm
Cankova: 18 cm

lp Kristijan.


Naslov: Odg: Zime v preteklosti
Sporočilo napisal: krispy123 na 02. Oktober 2023, 18:42:47
Še ena zanimiva in specifična situacija s sneženjem. Ob koncu novembra in v začetku decembra 2010 je Slovenijo zajelo obilno sneženje. Marsikje je padlo tudi okoli ali preko pol snega po nižinah, največ na območju Bohinjske doline in Dinarskega gorstva. Večino države pa je prekrivala med 20-45 cm debela snežna odeja.

Takrat je šlo za pravi Genovski ciklon z izrazitimi padavinami, zaradi prodora hladnega zraka že dneve prej smo imeli v spodnjih plasteh jezero hladnega zraka. Za nekaj časa je tudi delovala blokada Atlantika ob anticiklonu nad Grenlandijo, ki je preprečeval vzpostavitev stalnega zahodnega toka. Dni kasneje je ta blokada oslabela, zapihali so močni jugozahodni vetrovi in je marsikje temperatura tudi dosegla 15 stopinj celzija. Tako je pobralo ves sneg v kratkem času. A po 10.12 je sledila še ena manjša zimska epizoda, ki je vztrajala skoraj do božiča. Vsekakor imam lepe spomine na začetek te zime 2010/2011.

Kot vidimo je višinski klin hladnega zraka ostal nad Slovenijo vse do konca poslabšanja. Nekoliko bolj mejno je bilo le proti koncu sneženja prvega dne v decembru ob višinski topli advekciji iznad južne smeri.

1.12.2010.

(https://i.postimg.cc/rFVVSLtG/CFSR-1-2010120112-1.png) (https://postimages.org/)

(https://i.postimg.cc/QtZsVL3T/CFSR-1-2010120112-2.png) (https://postimages.org/)

(https://i.postimg.cc/zfZKDBVS/CFSR-1-2010120118-2.png) (https://postimages.org/) (https://postimages.org/)

(https://i.postimg.cc/NjLQz7D5/CFSR-1-2010120112-4.png) (https://postimages.org/)

3.12.2010.

(https://i.postimg.cc/R0H4MSjm/CFSR-1-2010120300-1.png) (https://postimages.org/)

(https://i.postimg.cc/W1KsLFYS/CFSR-1-2010120306-2.png) (https://postimages.org/)

(https://i.postimg.cc/RF1mHPSb/CFSR-1-2010120306-4.png) (https://postimages.org/)


3.12-4.12.2010 (Maksimalna višina snega ob koncu sneženja)

Bohinjska Bistrica: 78 cm
Logatec: 65 cm
Šentjošt nad Horjulom:  64 cm
Prigorica: 62 cm
Lesce: 56 cm
Gornji Grad: 55 cm
Žetale: 55 cm
Planina pri Rakeku:  55cm
Ribnica na Pohorju: 53 cm
Vrhnika: 52 cm
Ruše: 49cm
Šentilj v Slovenskih Goricah: 48 cm
Bovec: 48 cm
Trnje, Šk.Loka: 48 cm
Laško-Lahomšek: 48 cm
Dobrova pri Lj : 47cm
Rudnica: 47 cm
Novo mesto: 46 cm
Kranj: 46 cm
Ravenska vas: 44cm
Luče: 42 cm
Vrhnika: 41cm
Podsmreka pri Dobrovi: 41 cm
Črna pri Kamniku: 41cm
Grosuplje: 40 cm
Celje-Medlog: 40 cm
Staro Velenje: 40 cm
Gomilsko: 38 cm
Cirkulane: 38 cm
Ravne na Koroškem: 37 cm
Petrovče: 37 cm
MB-center: 36 cm
Velenje: 36 cm
Ljubljana Koseze: 36 cm
Orešje pri Ptuju: 35,5cm
Stranje pri Kamniku: 35cm
Ljubljana-Bežigrad: 35 cm
Slovenske Konjice: 35 cm
Maribor Tabor: 35 cm
Tezno-Maribor: 34 cm
Dobrava, Sl.Konjice: 33cm
Postojna: 33 cm
MB Miklavž: 33cm
Podgorje-Kamnik: 32 cm
Radomlje: 32 cm
Apače: 31 cm
Ptuj: 31 cm
Komenda: 30cm
Lendava: 30 cm
Kozji Vrh: 30 cm
Orehovci pri Gornji Radgoni: 28cm
Črnomelj: 28 cm
Murska Sobota: 27 cm
Ljubljana-Polje: 26cm
Dravograd: 25 cm
Vojnik: 25 cm
Sevnica: 25 cm
Letališče Maribor: 23 cm


Naslov: Odg: Zime v preteklosti
Sporočilo napisal: krispy123 na 22. Oktober 2023, 13:43:04
Zanimal me je dogodek iz druge dekade februarja 2005. Sploh ker imam v spominu, da je bilo snega preko pasa po naši okolici. Takrat je torej marsikje obilno snežilo nekaj dni s prestanki ob zalogi hladnega zraka v spodnjih plasteh. Pred tem sneženjem pa so imeli marsikje že spodobno podlago.

Pa poglejmo postavitev (21.2.-22.2.2005).

Nad Islandijo, Skandinavijo je vztrajalo območje visokega pritiska. To je delovalo kot blokada stalne zahodne cirkulacije. Iznad SV-S strani je nad naše kraje dovajalo zelo hladen zrak z nizkimi rosišči. Prodori hladnega zraka so imeli smer direktno preko zahodne strani Alp v Sredozemlje. V prvem delu je šlo za ciklon vzhodno od Genove, ta se je sprva premikal proti vzhodu, nato pa stagniral na tistim predelom okoli severnega dela Italije. Torej je šlo v zgornjih plasteh še za dominantne JZ vetrove, ki so prinašali vlago in sneženje nad Slovenijo, v spodnjih plasteh je dominiral verjetno šibki SV-V veter. Na ta dan in dan kasneje je večinoma zapadlo med 15-30 cm snega, po večjem delu nižinske Slovenije.

500hPa.

(https://i.postimg.cc/nV572Hyd/CFSR-1-2005022106-1.png) (https://postimages.org/)

(https://i.postimg.cc/7Y2zQFDq/CFSR-1-2005022112-1.png) (https://postimages.org/)

850hPa.

(https://i.postimg.cc/mgW9xm2C/CFSR-1-2005022112-2.png) (https://postimages.org/)

(https://i.postimg.cc/Gpcst9Dp/CFSR-1-2005022118-2.png) (https://postimages.org/)

 (https://postimages.org/)

Padavine.

(https://i.postimg.cc/TPC5DGjJ/CFSR-1-2005022106-4.png) (https://postimages.org/)

(https://i.postimg.cc/ZRnBPgVt/CFSR-1-2005022112-4.png) (https://postimages.org/)

(https://i.postimg.cc/zGSFxyYC/CFSR-1-2005022200-4.png) (https://postimages.org/)

2m.

(https://i.postimg.cc/kgNb7WBZ/CFSR-1-2005022112-5.png) (https://postimages.org/)


Drugi del sneženja (23.2.25.2.2005)


Dan kasneje je sledilo še novo ciklonsko območje. To je šlo po nekoliko južnejši tranziciji sprva preko Italije, a ja potem zadnji trenutek potegnilo center ciklona direktno preko Jadrana/Kvarnerja v smeri proti severovzhodu. Ob določenem terminu je bil ciklon praktično nekje v bližini Zagreba. Takšna postavitev vemo, da pomeni po določenih lokalnih privetrnih delih najbolj ugodno situacijo za sneženje. Spet ponekod drugod pa fenizacijo na zavetrni strani pregrad. Torej sprva so dominiral še južni višinski vetrovi, spodaj seveda ni bilo jezero zraka problem za sneženje. Potem ob prehodu ciklona dalje proti SV, pa je zadeva zgoraj obrnila na JV vetrove, spodaj pa SV. Snežilo še je tudi 25.2.2005, ko je nastal še tretji, nekoliko plitvejši ciklon JZ od nas.

500hPa.

(https://i.postimg.cc/TP64tKNG/CFSR-1-2005022312-1.png) (https://postimages.org/)

(https://i.postimg.cc/nLGwgnNm/CFSR-1-2005022318-1.png) (https://postimages.org/)

(https://i.postimg.cc/qqzbNyqc/CFSR-1-2005022400-1.png) (https://postimages.org/)

850hPa.

(https://i.postimg.cc/W3pfPQPH/CFSR-1-2005022400-2.png) (https://postimages.org/)

Padavine.

(https://i.postimg.cc/gJMtcNzk/CFSR-1-2005022318-4.png) (https://postimages.org/)

(https://i.postimg.cc/Fz8P3zkM/CFSR-1-2005022400-4.png) (https://postimages.org/)

(https://i.postimg.cc/QCg2vr7z/CFSR-1-2005022512-4.png) (https://postimages.org/)

500hPa.

(https://i.postimg.cc/6QzJx6nR/CFSR-1-2005022506-1.png) (https://postimages.org/)


V omenjenih terminih med 23.2-25.2.2005 je večinoma zapadlo med 5-20 cm snega v krajih, ki so na udaru klasične fenizacije ob močnejših SV vetrovih. Na drugih predelih nižinske Slovenije pa med 20-40 cm novega snega. Največ snega skupno je padlo v teh terminih na severni strani Pohorja ob nekajdnevnem orografskem obnavljanju padavin, v koridorju med Ribniško-Lovrenškim podoljem in spodnjo Dravsko dolino. In istočasno tudi na ugodnejših mikrolokacijah Dinarske pregrade in Gorjancev. Tudi preko pol metra (50 cm) novozapadlega. Takrat smo podrli pri nas rekord v snežni odeji od leta 1961. Naj omenim, da gre za zelo ekstremno situacijo, ker takšne razlike na kratkih razdaljah navadno niso prisotne v tej meri. Glede na razmerje je marsikje padal tudi suh sneg.



Maksimalna višina snega v zadnji dekadi februarja 2005 in padavine v obliki snega.


Ruše: 103 cm (79,0 mm)
Planina pri Podbočju: 97 cm (55,8 mm)
Babno Polje: 94 cm (68,2 mm)
Sveti Duh na Ostrem vrhu: 76 cm (64,8 mm)
Ribnica na Pohorju: 70 cm (64,7 mm)
Rateče: 65 cm
Lovrenc na Pohorju: 61 cm (54,4 mm)
Sinji vrh: 58 cm
Kočevje: 58 cm
Prigorica: 50 cm
Logarska dolina: 50 cm
Vrhnika: 45 cm
Polički vrh: 45 cm
Kozji vrh: 45 cm
Logatec: 45 cm
Žetale: 44 cm
Žusem: 42 cm
Cirkulane: 40 cm
Šentilj v Slovenskih Goricah: 40 cm
Maribor-Tabor: 38 cm (38,0 mm)
Črešnjevec: 38 cm
Rače: 38 cm
Letališče-Maribor: 37 cm
Gornji Grad: 36 cm
Tomišelj: 36 cm
Gornji Grad: 36 cm
Črnomelj: 35 cm
Ptuj: 34 cm
Novo mesto: 33 cm
Jeruzalem: 33 cm
Postojna: 33 cm
Bohinjska Bistrica: 31 cm
Fram: 30 cm
Podčetrtek: 29 cm
Cankova: 27 cm
Jesenice: 27 cm
Ljubljana Bežigrad: 25 cm
Murska Sobota: 25 cm
Luče: 24 cm
Gomilsko: 23 cm
Šmartno pri Slovenj Gradcu: 22 cm
Velenje: 22 cm
Lendava: 22 cm
Mozirje: 22 cm
Kotlje: 21 cm
Celje: 19 cm
Slovenske Konjice: 19 cm
Velenje: 18 cm
Letališče-Brnik: 17 cm
Sevnica: 17 cm
Dravograd: 16 cm

Še hitra povezava iz arso arhiva do podatkov za leto 2005.

https://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/table/sl/yearbook/2005/padavine_2_2005.xls


Naslov: Odg: Zime v preteklosti
Sporočilo napisal: krispy123 na 23. Oktober 2023, 13:33:52
Nepredvidljivo odcepljeno jedro ob koncu januarja 2023 (23.1.2023).

V večini tako vemo, kako je potekala tale situacija januarja prejšnjo zimo 2022-2023. Šlo je za odcepljeno jedro, tudi dneve prej so potovala preko Sredozemlja ciklonska območja, ki so občasno dala nekaj snega/dežja na območju Slovenije. Zadeva je bila zaradi neugodne tipologije zraka (polarno-maritimni), zelo mejna. Topel zrak je z višinsko advekcijo prihajal iznad jugovzhodne strani, pri tleh pa se je segrevalo preko Panonske kotline. Kar je bolj ali ne zelo redek pojav, sploh tisto zadnje. Istočasno je zaradi močnega SV vetra ponekod pošteno sušilo padavine. In s tem je bilo istočasno razbito jezero hladnega zraka v spodnjih plasteh in na teh predelih je večinoma deževalo. Spet na takrat privetrnih straneh pregrad in ugodnih "neprevetrenih" zaprtih kotlinah/dolinah pa je ostal hladen zrak spodaj zasidran in tam je občasno zmerno-močno snežilo. Na koncu poslabšanja so nastale spet tako izjemno velike v snežni odeji, praktično na zelo kratkih razdaljah. Istočasno se je višina snega z nadmorsko višino pošteno povečevala, to je bil en faktor, spet drugi pa lokalna mikroklima. Ponekod v krajih odprti proti Panonski kotlini je ostalo celo zeleno. Medtem ko so ponekod drugje po nižinah imeli tudi več kot 40 cm debelo snežno odejo

500hPa.

(https://i.postimg.cc/WzXjFmY4/CFSR-1-2023012306-1.png) (https://postimages.org/)

(https://i.postimg.cc/ZK5Jkg0v/CFSR-1-2023012312-1.png) (https://postimages.org/)

(https://i.postimg.cc/x1WQz15L/CFSR-1-2023012318-1.png) (https://postimages.org/)

850hPa.

(https://i.postimg.cc/nVByjycg/CFSR-1-2023012306-2.png) (https://postimages.org/)

(https://i.postimg.cc/KvpxmNgq/CFSR-1-2023012312-2.png) (https://postimages.org/)

(https://i.postimg.cc/RFmzgpjF/CFSR-1-2023012318-2.png) (https://postimages.org/)

Padavine.

(https://i.postimg.cc/9Q4V07dW/CFSR-1-2023012306-4.png) (https://postimages.org/)

(https://i.postimg.cc/vmfsLw2k/CFSR-1-2023012312-4.png) (https://postimages.org/)

(https://i.postimg.cc/W1GLBxx0/CFSR-1-2023012318-4-1.png) (https://postimages.org/)


Maksimalna višina snega ob koncu poslabšanja/sneženja (23.1.2023).


Kranjska Gora: 85 cm
Ribnica na Pohorju: 83 cm
VP Rakitna (827 m): 70 cm
Kočevje: 65 cm
Žerjav: 63 cm
Prigorica: 60 cm
VP Videm Dobrepolje (462 m): 56 cm
Logatec: 56 cm
Lovrenc na Pohorju: 50 cm
Babno Polje: 50 cm
Novo Mesto: 43 cm
Dvor: 42 cm
Gorenjci pri Adlešičih: 40 cm
Vrhnika: 39 cm
Grm: 39 cm
Bistrica ob Dravi: 34 cm
Lešnica: 32 cm
Grosuplje: 31 cm
Selnica ob Dravi: 31 cm
Žetale: 31 cm
Ruše: 30 cm
Ptujska gora: 28 cm
Želimlje: 28 cm
Laznica: 27 cm
VP Družinska vas (160 m): 27 cm
Bohinjska Bistrica: 25 cm
Šmartno pri Slovenj Gradcu: 25 cm
Gornji Grad: 22 cm
Gomilsko: 21 cm
Dravograd: 20 cm
Celje-Medlog: 19 cm
Kozji vrh: 18 cm
Črnomelj: 18 cm
Luče: 17 cm
Razdrto: 15 cm
Limbuš pri Mariboru: 15 cm
Cirkulane: 14 cm
Letališče Brnik: 14 cm
Vojnik: 13 cm
Ljubljana-Bežigrad: 13 cm
Črna vas: 12 cm
Škofja Loka: 12 cm
Domžale: 9 cm
Maribor-Studenci: 8 cm
Letališče Cerklje: 8 cm
Šentilj v Slovenskih Goricah: 6 cm
Martinje: 6 cm
Ptuj: 6 cm
Polički vrh: 5 cm
Moravče: 4 cm
Podgorje: 2 cm
Zgornji Kamenščak: 2 cm
Slovenske Konjice: 2 cm
Črešnjevec: 0 cm
Letališče-Maribor: 0 cm
Murska Sobota: 0 cm
Lendava: 0 cm
Bizeljsko: 0 cm
Sevnica: 0 cm


Naslov: Odg: Zime v preteklosti
Sporočilo napisal: krispy123 na 10. November 2023, 14:39:45
Analiza izjemne situacije iz konca februarja 2013. Ker kaj druga trenutno ni za spremljat, lahko v teh dneh analiziramo vsaj kakšno fascinantno situacijo iz preteklosti.

Šlo je za obdobje med 21.2-26.2.2013, ko je Slovenijo zajela prava pošiljka snega. Ali skratka tri noči zaporedoma je snežilo.

Prvi del poslabšanja je bil med 21.2-22.2.2013. Sinoptična situacija je bila kar zanimiva. Nad Grenlandijo je vztrajalo območje visokega zračnega tlaka. Glavni del polarnega vorteksa se je zadrževal nad staro celino. Pri tleh smo tako črpali še mrzel zrak iznad severovzhoda, istočasno pa so se vrstili prodori vlažnega zraka preko Alp v Sredozemlje. Tako so se na hitro aktivirala ciklonska območja nad Italijo. V tem prvem delu je snežilo še pri negativnih temperaturah. Smer padavin je bila po videnih višinskih vetrovih JZ-SV.

500hPa.

(https://i.postimg.cc/GhSGVdGn/CFSR-1-2013022200-1.png) (https://postimages.org/)

Padavine.

(https://i.postimg.cc/1zDF8FTy/CFSR-1-2013022206-4.png) (https://postimages.org/)

850hPa.

(https://i.postimg.cc/pLw8VCs0/CFSR-1-2013022218-2.png) (https://postimages.org/)

2m temperatura.

(https://i.postimg.cc/nhjBtgGj/CFSR-1-2013022212-5.png) (https://postimages.org/)

Druga porcija snega je prišla v noči na 23.2.2013. Takrat je marsikje najbolj obilno snežilo, vetrovi so obrnili v južne višinske, spodaj pa še je črpalo hladen zrak. Glavnina padavin je bila na J-JV delu Slovenije. Ciklonsko območje je potovalo iznad osrednje Italije proti severnem Jadranu in je kasneje tam stagniralo. Pravi recept za obilne snežne padavine.

500hPa.

(https://i.postimg.cc/7h7HP1bk/CFSR-1-2013022200-1.png) (https://postimages.org/)

(https://i.postimg.cc/c4y19z54/CFSR-1-2013022300-1.png) (https://postimages.org/)

850hPa.

(https://i.postimg.cc/pLw8VCs0/CFSR-1-2013022218-2.png) (https://postimages.org/)

Padavine.

(https://i.postimg.cc/sDYjtJtP/CFSR-1-2013022300-4.png) (https://postimages.org/)

Zadnji del poslabšanja pa je minil v precej večji mejnosti, to je bila noč na 24.2.2013 in v nedeljo čez dan. Namreč iznad JV-J smeri nas je v višinah dosegel v okolici precej toplejši zrak, tudi nad 5 stopinj na 850hPa. Vzhodno od Slovenije je tako deževalo na Hrvaškem in Madžarskem. Ciklonsko območje je sprva potovalo v klasični smeri JZ-SV v smeri proti Jadranu iznad Italije, a je praktično obrnilo svojo smer in tako je ciklon zavil nazaj proti zahodu. Istočasno se je krepil topel južni veter, ki je postopoma razbijalo jezero hladnega zraka nad Slovenijo. V prvem noči še je večinoma povsod snežilo, proti jutru in dopoldan pa je marsikje sploh na delu SV-V-JV Slovenije sneg obrnil v dež. A marsikje se je jezero zadržalo, zelo dolgo je snežilo na območju osrednje Slovenije, Celjske, Šaleške kotline, Dravske doline. Najbolj dolgo pa je seveda ostalo pri snegu na Gorenjskem in delu Koroške, na določenih predelih sploh ni obrnilo v dež. Vsekakor je šlo za izjemen dogodek, marsikje v višjih legah južne in severne-SZ, deloma SV Slovenije so na koncu poslabšanja zabeležili tudi več kot 1 m debelo snežno odejo. Tudi marsikje drugje v nižinskem svetu pa so imeli več kot pol metra snega. Po malce slabših mikrolokacijah ob pogostejšem sušenju padavin ali pa večji odprtosti proti "toplejši" Panonski kotlini pa je večinoma padlo med 20-50 cm.

500hPa.

(https://i.postimg.cc/B6nPvzGG/CFSR-1-2013022318-1.png) (https://postimages.org/)

(https://i.postimg.cc/RVH6qf2q/CFSR-1-2013022400-1.png) (https://postimages.org/)

850hPa.

(https://i.postimg.cc/XvQXtgB1/CFSR-1-2013022400-2.png) (https://postimages.org/)

(https://i.postimg.cc/wvM3zshq/CFSR-1-2013022406-2.png) (https://postimages.org/)

(https://i.postimg.cc/sgPM4zjr/CFSR-1-2013022418-2.png) (https://postimages.org/)

Padavine.

(https://i.postimg.cc/BvqXhzb1/CFSR-1-2013022400-4.png) (https://postimages.org/)




Maksimalna višina snega ob koncu poslabšanja/sneženja (21.2-26.2.2013)

Sveti Duh na Ostrem Vrhu (870 m) : 185 cm
Trava: 160 cm
Babno Polje: 132 cm
Ribnica na Pohorju (583 m): 127 cm
Prigorica: 118 cm
Kočevje: 115 cm
Kranjska gora: 113 cm
Bohinjska Bistrica: 104 cm
Sinji vrh: 92 cm
Logatec: 90 cm
Bohinjska Češnjica: 87 cm
Mislinja: 84 cm
Želimlje: 80 cm
Grosuplje: 76 cm
Vrhnika: 75 cm
Fužina: 72 cm
Žiri: 70 cm
Dvor: 70 cm
Novo mesto: 65 cm
Gornji Grad: 64 cm
Ruše: 64 cm
Škofja Loka: 64 cm
Bled: 63 cm
Črna vas: 60 cm
Kozji vrh: 58 cm
Kotlje: 58 cm
Žetale: 55 cm
Lesce: 55 cm
Postojna: 55 cm
Luče: 54 cm
Ljubljana-Bežigrad: 53 cm
Ptujska Gora: 51 cm
Letališče-Brnik: 51 cm
Limbuš pri Mariboru: 50 cm
Gomilsko: 50 cm
Šentilj v Slovenskih Goricah: 50 cm
Polički Vrh: 49 cm
Kadrenci: 47 cm
Celje-Medlog: 46 cm
Podgorje (Apače): 43 cm
Domžale: 42 cm
Dravograd: 40 cm
Cerklje: 40 cm
Moravče: 40 cm
Oplotnica: 40 cm
Slovenske Konjice: 40 cm
Maribor-Tabor: 39 cm
Črešnjevec: 38 cm
Šentjur: 37 cm
Kobarid: 35 cm
Cirkulane: 35 cm
Laško: 35 cm
Ptuj: 33 cm
Podčetrtek: 33 cm
Starše: 33 cm
Fram: 32 cm
Letališče-Maribor: 29 cm
Murska Sobota: 28 cm
Sevnica: 26 cm
Vojnik: 25 cm
Bizeljsko: 23 cm
Lendava: 18 cm


Naslov: Odg: Zime v preteklosti
Sporočilo napisal: Mraz na 10. November 2023, 17:49:40
Ja, to je zaenkrat meni “highlight” kar se tiče zim, ki sem jih doživel. Ta teden je res bil čaroben in še danes se spominjam, kot da bi bilo včeraj. To, pa tisto obdobje konec februarja/začetek marca 2018.


Naslov: Odg: Zime v preteklosti
Sporočilo napisal: Ledeni na 15. November 2023, 22:04:01
Mineva 30 let, odkar nas je ravno v tem času zajelo tako zimske vreme, ki bi bilo v današnjih okoliščinah nekaj neverjetnega in na meji znanstvene fantastike, saj so dnevne temperature za 20 in več stopinj višje kot takrat.
Namreč 13.11.1993 - bila je sobota - je pri nas čez noč zapadlo cca 30 cm snega. Že prejšnji dan se je ohladilo in ob rahlih padavinah je dež prešel v sneg. Prav dobro se spomnim, da je bilo še zvečer na TV pri vremenski napovedi omenjeno, da bodo padavine čez noč ponehale. Namesto tega pa presenečenje, ki danes ni več možno.
Že dva dni kasneje nova runda, najprej dež, nato pa obilen moker sneg. Okoli 20.11. se je še bolj ohladilo in Sredozemski ciklon nam je prinesel dodatne centimetre suhega snega. Temperature so se v naslednjih dneh ponoči spustile tudi pod -10°C in zabeležili smo tudi nekaj ledenih dni.
Ob koncu meseca je sledila še ena runda sneženja, ki je bilo najbolj obilno v SV Sloveniji. Ker je sneg padel na topla tla, ga je bilo zadnje dni novembra na tleh okoli 30-40 cm, strehe pa so se šibile pod 65 cm debelim snegom.
Takole imam v spominu.
Ena vremenska slika od takrat - 20.11.1993.


Naslov: Odg: Zime v preteklosti
Sporočilo napisal: krispy123 na 15. November 2023, 23:30:35
Super analiza ledeni, spišem še podatke o maksimalni višini snežne odeje po krajih jutri za ta dogodek.


Naslov: Odg: Zime v preteklosti
Sporočilo napisal: Ledeni na 16. November 2023, 09:03:35
Bom poskusil najti nekaj fotografij v omari pri mami, kako kot 18-letnik kidam sneg.
Takrat se mi ta dogodek ni zdel nekaj zelo izjemnega, saj nas je kar nekajkrat sredi novembra zajela huda zima, na primer leta 1980, 1985, pa 1988... Povsem običajno je bilo, da je v 2. dekadi novembra zapadel prvi sneg. Še vremenski pregovor pravi, da Elizabeta (17.november) na belem konju prijaha.
Sem še sam malo pobrskal po arhivu, kaj je padlo 13. 11.1993 in ja, zmagovalec je bila JV Slovenija: NM 33 cm, Ljubljana 13 cm, Rateče 8 cm, Maribor 10 cm


Naslov: Odg: Zime v preteklosti
Sporočilo napisal: krispy123 na 16. November 2023, 12:02:39
Predhodnik je analiziral dogodek iz sredine novembra, jaz pa bom ponazoril še s podatki maksimalne višine snega za ob koncu novembra 1993. Vsekakor je šlo za zelo zanimivi dogodek ob praktično netipični razporeditvi snega. Torej prava redkost je, da pade največ na skrajnem SV koncu Slovenije v praktično že Panonski kotlini. Največ je padlo kolikor vidim na ugodnih mikrolokacijah Haloz, kjer se je zrak dvigoval ob SV vetru spodaj ob Donački, Maceljski gori in v smeri Zagorja. Istočasno pa na najvišjih točkah Slovenski Goric in na območju Pohorja (Ribniškega podolja). Najmanj snega je zapadlo ob močnem fenskem učinku na SZ-Z delu Slovenije, ki so bili že preveč oddaljeni od vpliva jedra hladnega zraka. Po pregledu postavitve je namreč šlo za odcepljeno jedro na območju Alp in severnega Jadrana. Snežilo je ob negativnih temperaturah.

Parametri.

500hPa

(https://i.postimg.cc/fLvt31mn/CFSR-1-1993112906-1.png) (https://postimages.org/)

850hPa.


(https://i.postimg.cc/MHPn5R99/CFSR-1-1993112906-2.png) (https://postimages.org/)

Padavine.

(https://i.postimg.cc/9XJwc5cy/CFSR-1-1993112912-4.png) (https://postimages.org/)

Temperatura na 2 m.

(https://i.postimg.cc/yxYJ0nyJ/CFSR-1-1993112912-5.png) (https://postimages.org/)



Maksimalna višina snega v (cm) ob koncu sneženja (30.11.1993) po mikrolokacijah.

Ribnica na Pohorju: 73 cm
Jeruzalem: 69 cm
Cirkulane: 67 cm
Ptujska Gora: 64 cm
Žetale: 60 cm
Ormož: 56 cm
Gornja Radgona: 55 cm
Kadrenci: 53 cm
Lovrenc na Pohorju: 53 cm
Radenci: 50 cm
Šentilj v Slovenskih Goricah: 50 cm
Lendava: 50 cm
Ptuj: 45 cm
Veržej: 44 cm
Kobilje: 43 cm
Polički Vrh: 41 cm
Ruše: 40 cm
Vinji vrh: 40 cm
Fram: 40 cm
Novo mesto: 40 cm
Mežica: 40 cm
Dvor: 40 cm
Martinje: 39 cm
Slovenske Konjice: 36 cm
Murska Sobota: 35 cm
Cankova: 35 cm
Črnomelj: 35 cm
Maribor-Tabor: 35 cm
Sevnica: 34 cm
Kočevje: 34 cm
Fužina: 33 cm
Rogaška Slatina: 32 cm
Starše: 31 cm
Gomilsko: 29 cm
Bizeljsko: 30 cm
Gornji Grad: 28 cm
Kotlje: 28 cm
Dravograd: 26 cm
Prigorica: 26 cm
Vojnik: 26 cm
Oplotnica: 25 cm
Laško: 25 cm
Letališče-Maribor: 24 cm
Kozji vrh: 24 cm
Logatec: 24 cm
Velenje: 23 cm
Šmartno pri Slovenj Gradcu: 22 cm
Vitanje: 22 cm
Želimlje: 20 cm
Celje: 20 cm
Luče: 20 cm
Vrhnika: 20 cm
Jesenice: 19 cm
Moravče: 18 cm
Litija: 14 cm
Letališče-Brnik: 14 cm
Ljubljana-Bežigrad: 12 cm
Bohinjska Bistrica: 12 cm
Lesce: 12 cm
Žiri: 9 cm
Kranjska Gora: 7 cm
Mojstrana: 6 cm
Postojna: 6 cm
Bovec: 3 cm


Naslov: Odg: Zime v preteklosti
Sporočilo napisal: krispy123 na 18. November 2023, 13:48:28
Danes se bomo posvetili analizi marsikje fantastičnega snežnega obdobja februarja in marca iz leta 2018. Vrhunec zime z mrazom in snegom je takrat prišel po nekaj dobrih snežnih situacijah v zadnji dekadi februarja in deloma začetku marca. Marsikje so v prvih dneh marca zabeležili tudi pod -20 stopinj celzija ob več kot pol metra debeli snežni odeji. Obilneje je snežilo tudi že 7.2. in 13.2.2018. Drugič se posvetim tudi maksimalni višini snega in padli kumulativi snega tudi za tole zadnjo omenjeno situacijo.
V nadaljevanju pa je sledilo še nekaj top situaciji, vrh potice pa med 20.2-2.3.2018.


No pa poglejmo tole zadnjo sinoptično situacijo še malo podrobneje.

Zahodno od Iberskega polotoka je dominiralo območje visokega zračnega tlaka. To se potem še okrepilo in razširilo proti severu v smeri Skandinavije in tako je vztrajala za nekaj časa blokada stalnega zahodnega toka. Sprva nam je dovajalo nekoliko bolj vlažen zrak iznad severa, kasneje pa se je temu pridružil še leden kontinentalni zrak iznad Azijskih step. Jedro hladnega zraka je potovalo okoli Alp in nad osrednjo Italijo je nastalo ciklonsko območje na začetku zadnje dekade februarja. To je praktično nekaj dni skoraj stagniralo na tistem predelu, oziroma se je le počasi pomikalo v smeri Balkana. Tako je praktično šlo za t.i stau situacijo kot se recimo dogaja po pregradah SZ,zahodne Slovenije ob JZ vetru. A takrat so prevladovali JV-J višinski tokovi, v spodnjih plasteh pa ob ledenem V-SV vetru. Tako je bila seveda razporeditev padavin popolnoma drugačna, kot je to ob jugozahodniku. Praktično en teden je s prestanki po ugodnih privetrnih mikrolokacijah občasno snežilo, istočasno pa je marsikje tudi močno feniziralo. Najbolj ugodno situacijo so imeli kraji odprti proti SV in istočasno z visoko pregrado na svoji J-JZ strani. Tako je prišla orografija v poštev, skozi ves čas je dovajalo vlažen zrak s padavinami iznad smeri Balkana in Jadranskega morja.

500hPa.

(https://i.postimg.cc/fb5tD9ZD/CFSR-1-2018022006-1.png) (https://postimages.org/)

(https://i.postimg.cc/wvG1sY7r/CFSR-1-2018022018-1.png) (https://postimages.org/)

(https://i.postimg.cc/138sfVpy/CFSR-1-2018022218-1.png) (https://postimages.org/)

(https://i.postimg.cc/zBXnM20k/CFSR-1-2018022306-1.png) (https://postimages.org/)

(https://i.postimg.cc/mgKRMZwC/CFSR-1-2018022618-1.png) (https://postimages.org/)

850hPa.

(https://i.postimg.cc/Sj0jDLL7/CFSR-1-2018022006-2.png) (https://postimages.org/)

(https://i.postimg.cc/k5Zcqz7n/CFSR-1-2018022306-2.png) (https://postimages.org/)

(https://i.postimg.cc/85SSKyxC/CFSR-1-2018022618-2.png) (https://postimages.org/)

(https://i.postimg.cc/0201jdMg/CFSR-1-2018022812-2.png) (https://postimages.org/)

Padavine.

(https://i.postimg.cc/vTxcr2nZ/CFSR-1-2018022012-4.png) (https://postimages.org/)

(https://i.postimg.cc/hPyKD1QC/CFSR-1-2018022206-4.png) (https://postimages.org/)

(https://i.postimg.cc/xdFsqq3V/131.png) (https://postimages.org/)

(https://i.postimg.cc/W4rV7RWK/CFSR-1-2018022618-4.png) (https://postimages.org/)




Največ snega je to situacijo zapadlo na skrajnem J-JV delu Slovenije. Ob Snežniku, Gorjancih in delu Bele Krajine. Istočasno pa na območju severnih obronkov Haloz, SV-S strani Pohorja, spodnje Dravske doline, severnega roba Slovenskih Goric, torej delu severovzhodne Slovenije.  V omenjenih predelih so imeli tudi dolinski/nižinski kraji med 50-85 cm debelo snežno odejo ob vrhuncu sneženja. Nad 500 m pa ponekod celo preko enega metra. Recimo v višje ležečih krajih Koroške (S-Slovenije) pa ni zapadlo toliko novega snega, ampak so imeli že od situaciji iz sredine in začetka februarja debelo snežno odejo (primer Mežiške doline). Kar je bila prava senzacija ob teh modernih časih. V ostalih predelih je bilo tudi kar lepo zasneženo, večinoma je vztrajala med 20-50 cm debela snežna odeja. Edino kraji izpostavljeni fenu ali pa stran od efekta orografije so imeli manj snega, med 5-20 cm. Skratka večji del Slovenije je imel pravo zimo.



Maksimalna višina snega v (cm) ob koncu sneženja februarja 2018-(20.2-28.2.).

Planina v Podbočju: 148 cm
Ribnica na Pohorju: 118 cm
Kočice pod Donačko goro: 89 cm
Prigorica: 84 cm
Sinji vrh: 84 cm
Ruše: 80 cm
Žetale: 80 cm
Spodnji Slemen: 70 cm
Zdenska vas: 70 cm
Gorenjci pri Adlešičih: 68 cm
Kočevje: 66 cm
Zbelovska Gora: 66 cm
Rudnica: 59 cm
Ptujska Gora: 59 cm
Cerknica: 58 cm
Črnomelj: 57 cm
Šentilj v Slovenskih Goricah: 56 cm
Limbuš pri Mariboru: 55 cm
Polički Vrh: 55 cm
Železniki: 52 cm
Cirkulane: 50 cm
Novo mesto: 50 cm
Mislinja: 47 cm
Vrhnika: 47 cm
Logatec: 46 cm
Gomilsko: 46 cm
Ptuj: 45 cm
Šmarata: 45 cm
Črešnjevec: 42 cm
Bohinjska Bistrica: 42 cm
Žiri: 42 cm
Grosuplje: 42 cm
Maribor-Tabor: 40 cm
Dvor: 40 cm
Kadrenci: 40 cm
Cerklje-letališče: 39 cm
Gornji Grad: 37 cm
Škofja Loka: 37 cm
Martinje: 35 cm
Postojna: 32 cm
Celje-Medlog: 32 cm
Luče: 32 cm
Metlika: 30 cm
Bled: 30 cm
Veržej: 27 cm
Podčetrtek: 27 cm
Maribor-letališče: 26 cm
Dravograd: 25 cm
Kozji Vrh: 24 cm
Tržič: 24 cm
Letališče-Brnik: 24 cm
Slovenske Konjice: 23 cm
Črna vas: 20 cm
Slovenj Gradec: 20 cm
Razdrto: 19 cm
Lendava: 18 cm
Ljubljana-Bežigrad: 18 cm
Murska Sobota: 16 cm
Domžale: 14 cm
Zgornje Loke pri Blagovici: 14 cm
Vojnik: 13 cm
Laško: 9 cm
Moravče: 7 cm



Absolutna najnižja izmerjena minimalna temperatura (1.3.2018).

Polički Vrh: -21,0°C
Celje-Medlog: -20,3°C
Maribor-Letališče: -20,3°C
Selnica ob Dravi: -19,9°C
Maribor-BTŠ: -19,8°C
Murska Sobota: -19,0°C
Slovenske Konjice: -17,1°C
Šmartno pri Slovenj Gradcu: -17,0°C
Cerklje-Letališče: -16,8°C
Maribor-Tabor: -16,4°C
Letališče-Brnik: -16,3°C
Lendava: -15,3°C
Bizeljsko: -15,2°C
Kočevje: -14,5°C
Babno Polje: -13,9°C
Novo mesto: -13,7°C
Grosuplje: -13,0°C
Postojna: -11,0°C


Naslov: Odg: Zime v preteklosti
Sporočilo napisal: Korošec na 18. November 2023, 15:59:06
Krispy podatek za Žerjav 128cm ni pravilen. Takrat, ni bilo več kot 60cm snega tukaj.


Naslov: Odg: Zime v preteklosti
Sporočilo napisal: krispy123 na 18. November 2023, 16:44:01
Krispy podatek za Žerjav 128cm ni pravilen. Takrat, ni bilo več kot 60cm snega tukaj.

Hvala popravljeno. V arso arhivu je tak spisan podatek.


Naslov: Odg: Zime v preteklosti
Sporočilo napisal: krispy123 na 21. November 2023, 12:52:38
Reanaliza dogodka/sneženja iz začetka januarja 2003.

No pa gremo na zimo 2002-2003. Po klasični odjugi za božič in novo leto je v nadaljevanju sledila ostra sprememba v januarju. Prvič tisto leto je pričelo snežiti že 5.1.2003, ko nas je dosegla vremenska motnja s sekundarnim ciklonom. Leden zrak se je istočasno spuščal iznad Skandinavije proti osrednji Evropi in Alpami. Po Sloveniji se je ob SV-S vetru hitro spustila povsod meja sneženja do nižin. Dneve kasneje je snežilo tudi pri krepko negativnih temperaturah, marsikje po nižinah je bilo med -2°C in -5°C. Ponoči pa je bilo med poslabšanji tudi okoli -15°C.

500hPa.

(https://i.postimg.cc/xT24Kkym/ERA-1-2003010506-1.png) (https://postimages.org/) (https://postimages.org/)

(https://i.postimg.cc/jSvHBBrv/2.png) (https://postimages.org/)

Veter na 850hPa.

(https://i.postimg.cc/C5jD7QNG/3.png) (https://postimages.org/)

850hPa.

(https://i.postimg.cc/R0F7mGSm/4.png) (https://postimages.org/)

Padavine.

(https://i.postimg.cc/66GhTHd5/1.png) (https://postimages.org/)


6.1.2003 se je ustvarilo še eno ciklonsko območje. To je potovalo preko Korzike v smeri proti severovzhodu proti osrednjemu Jadranu in Balkanu. Istočasno so se klasično okrepili severovzhodni vetrovi v spodnjih plasteh. Na 850hPa ploskvi je bilo pod -10°C skozi sneženje. Ob koncu tega ponekod kar izjemnega dogodka so v večjem delu nižinskega sveta Slovenije izmerili med 20-50 cm debelo snežno odejo. Na ugodnejših mikrolokacijah pa so zabeležili med 50-70 cm debelo snežno odejo, največ v višjih legah Bele Krajine, ti so bili najbližje ciklonu nad Balkanom.

500hPa.

(https://i.postimg.cc/J76QhGYm/ERA-1-2003010618-1.png) (https://postimages.org/)

(https://i.postimg.cc/2yph4D4j/7.png) (https://postimages.org/)

(https://i.postimg.cc/nV7vnXJX/8.png) (https://postimages.org/)

Veter na 850hPa.

(https://i.postimg.cc/SNhcRmSD/9.png) (https://postimages.org/)

850hPa.

(https://i.postimg.cc/vmcVkBhH/11.png) (https://postimages.org/)

2m (temperatura).

(https://i.postimg.cc/hP1T7Nhg/10.png) (https://postimages.org/)

Padavine.

(https://i.postimg.cc/vmNWZ9TV/5.png) (https://postimages.org/)

(https://i.postimg.cc/sXG5QXG0/6.png) (https://postimages.org/)

Občasno je snežilo tudi še nekaj dni kasneje ob tretjem, sicer manj izrazitem ciklonskem območju nad Italijo.

(https://i.postimg.cc/SRSq1Zb0/ERA-1-2003010912-1.png) (https://postimages.org/)



Maksimalna višina snega v (cm) ob koncu prve dekade januarja 2003.

Sinji vrh: 70 cm
Predgrad: 69 cm
Gorenjci pri Adlešičih: 64 cm
Črnomelj-Dobliče: 63 cm
Iskrba: 60 cm
Ruše: 55 cm
Ptujska Gora: 54 cm
Sodražica: 54 cm
Zbelovska Gora: 53 cm
Metlika: 52 cm
Fužina: 51 cm
Prigorica: 50 cm
Fram: 50 cm
Kočevje: 49 cm
Polički Vrh: 48 cm
Podsreda: 48 cm
Ptuj: 47 cm
Dvor: 46 cm
Brod v Podbočju: 46 cm
Črešnjevec: 46 cm
Novo mesto: 46 cm
Ribnica na Pohorju: 45 cm
Grm: 45 cm
Podčetrtek: 45 cm
Letališče-Brnik: 44 cm
Šentilj v Slovenskih Goricah: 43 cm
Jeruzalem: 43 cm
Sevnica: 43 cm
Gornji Grad: 42 cm
Žiri: 41 cm
Logatec: 41 cm
Maribor-Tabor: 40 cm
Želimlje: 40 cm
Zagorci: 40 cm
Žetale: 40 cm
Škofja Loka: 40 cm
Mislinja: 38 cm
Letališče-Maribor: 37 cm
Bizeljsko: 37 cm
Vrhnika: 37 cm
Šmarata: 37 cm
Lovrenc na Pohorju: 36 cm
Šentjur: 35 cm
Železniki: 35 cm
Podgorje (Apaška dolina): 35 cm
Cirkulane: 35 cm
Starše: 33 cm
Gomilsko: 33 cm
Postojna: 32 cm
Slovenske Konjice: 31 cm
Laško: 31 cm
Kobilje: 31 cm
Solčava: 30 cm
Litija-Grbin: 30 cm
Šmartno pri Slovenj Gradcu: 30 cm
Lendava: 30 cm
Bohinjska Bistrica: 29 cm
Kranjska Gora: 29 cm
Kadrenci: 29 cm
Veržej: 29 cm
Celje-Medlog: 28 cm
Velenje: 27 cm
Murska Sobota: 27 cm
Dravograd: 26 cm
Ljubljana-Bežigrad: 26 cm
Oplotnica: 26 cm
Kotlje: 26 cm
Kozji vrh: 26 cm
Tržič: 25 cm
Martinje: 25 cm
Cankova: 25 cm
Lesce: 24 cm
Jesenice: 24 cm
Luče: 23 cm
Razdrto: 22 cm
Vojnik: 21 cm
Črna vas: 21 cm
Moravče: 20 cm


Naslov: Odg: Zime v preteklosti
Sporočilo napisal: Ledeni na 21. November 2023, 19:20:25
Na današnji dan pred 35 leti, 21. novembra 1988 je Slovenijo zajelo močnejše sneženje s prodorom arktične zračne mase. V večjem delu Slovenije je zapadlo med 10 in 20 cm snega. Ko se je zjasnilo, je bilo v naslednjih dneh zelo mrzlo, zjutraj okoli -15°C, čez dan okoli -3°C. Za današnje čase znanstvena fantastika.
Takole pravi arhiv ARSO za Novo mesto:


Naslov: Odg: Zime v preteklosti
Sporočilo napisal: krispy123 na 28. November 2023, 19:51:47
Visoka snežna odeja na območju J-JV-SV-S dela Slovenije v prazničnem času (25.12-28.12.1993).

Sinoptična situacija ob najboljšem delu poslabšanja.

Ciklonsko območje ob zalogi hladnega zraka v spodnjih plasteh s tranzicijo iznad osrednje Italije v smeri Jadranskega morja in Balkana. Na 850hPa dominantni severovzhodnik, spodaj je pa šlo za južne višinske vetrove na območju Slovenije. Takšna je bila tako tudi razporeditev snežnih padavin. Marsikje je padlo praktično v 24 urah med 40-60 cm snega po delu Slovenije, kar je seveda pošteno ekstremen dogodek.

500hPa.

(https://i.postimg.cc/HnPYTdBh/ERA-1-1993122612-1.png) (https://postimages.org/)

(https://i.postimg.cc/7Z0skXL3/ERA-1-1993122618-1.png) (https://postimages.org/)

850hPa.

(https://i.postimg.cc/ZK9sfJtD/ERA-1-1993122612-2.png) (https://postimages.org/)

2m.

(https://i.postimg.cc/jjhMW5PC/ERA-1-1993122612-5.png) (https://postimages.org/)

Veter na 850hPa.

(https://i.postimg.cc/sXDw5r4m/ERA-1-1993122618-3.png) (https://postimages.org/)

Padavine.

(https://i.postimg.cc/SNwT3HmQ/ERA-1-1993122612-4.png) (https://postimages.org/)

(https://i.postimg.cc/pdv0X89g/ERA-1-1993122618-4.png) (https://postimages.org/)



Maksimalna višina snega v (cm) ob koncu sneženja (25.12-28.12.1993) in skupna količina novozapadlega snega v 24 urah.

Ribnica na Pohorju: 66 cm (35 cm 24h)
Jeruzalem: 62 cm (43 cm 24h)
Lovrenc na Pohorju: 60 cm (40 cm 24h)
Ruše: 55 cm (50 cm 24h)
Turški vrh pri Zavrču: 55 cm (43 cm 24h)
Žusem: 54 cm (32 cm 24h)
Ormož: 53 cm (49 cm 24h)
Kočevje: 52 cm (39 cm 24h)
Kranjska Gora: 52 cm (42 cm 24h)
Šentilj v Slovenskih Goricah: 51 cm (50 cm 24h)
Mislinja: 51 cm (33 cm)
Zdenska vas: 51 cm (41 cm)
Gornja Radgona: 50 cm (45 cm)
Prigorica: 48 cm (40 cm)
Kadrenci: 47 cm (40 cm)
Maribor-Tabor: 45 cm (45 cm)
Žetale: 45 cm (35 cm)
Sinji vrh: 45 cm (38 cm)
Ptujska Gora: 45 cm (41 cm)
Predgrad: 44 cm (37 cm)
Kotlje: 41 cm (33 cm)
Veržej: 41 cm (35 cm)
Kozji vrh: 39 cm (37 cm)
Novo mesto: 35 cm (30 cm)
Lendava: 38 cm (33 cm)
Fram: 38 cm (34 cm)
Črešnjevec: 36 cm (35 cm)
Ptuj: 35 cm (32 cm)
Postojna: 35 cm (25 cm)
Logatec: 35 cm (25 cm)
Dvor: 34 cm (30 cm)
Šmartno pri Slovenj Gradcu: 34 cm (24 cm)
Dravograd: 34 cm (22 cm)
Polički vrh: 35 cm (32 cm)
Letališče-Maribor: 30 cm (27 cm)
Žiri: 29 cm (18 cm)
Gornji Grad: 29 cm (25 cm)
Vrhnika: 28 cm (22 cm)
Grm: 28 cm (25 cm)
Tomišelj: 27 cm (27 cm)
Podčetrtek: 27 cm (27 cm)
Želimlje: 27 cm (22 cm)
Celje: 25 cm (23 cm)
Brod v Podbočju: 25 cm (25 cm)
Velenje: 23 cm (16 cm)
Bohinjska Bistrica: 23 cm (11 cm)
Litija: 23 cm
Jesenice: 23 cm
Luče: 22 cm
Šentjur: 22 cm
Bizeljsko: 22 cm
Oplotnica: 22 cm
Laško: 20 cm
Moravče: 17 cm
Letališče-Brnik: 16 cm
Lesce: 16 cm
Škofja Loka: 16 cm
Mozirje: 15 cm
Ljubljana Bežigrad: 15 cm
Kranj: 14 cm
Črnomelj: 13 cm
Bled: 13 cm
Soča: 13 cm
Otok ob Kolpi: 10 cm
Ilirska Bistrica: 10 cm


Naslov: Odg: Zime v preteklosti
Sporočilo napisal: Ledeni na 28. November 2023, 21:31:54
Tudi tega se spomnim. Na predbožični dan v petek deževno, na božično noč in dopoldne sneg in zapadlo je 6 cm snega. Popoldne prehodna zjasnitev, nato pa nedeljski snežni metež z 30 cm novega snega. Rahlo je snežilo tudi še v ponedeljek 27.12.1993.

Zelo zanimiva situacija tudi 26.-27.12.1995, vredno pogledat.


Naslov: Odg: Zime v preteklosti
Sporočilo napisal: krispy123 na 10. December 2023, 13:55:46
Izjemen dogodek z ledenim dežjem ob koncu januarja in začetku februarja 2014. In istočasno tudi pred tem marsikje obilnim sneženjem.

Prvi del poslabšanja vremena se je začel marsikje ob hladni fronti in Balkanskim ciklonom (24.1). Po zelo milem začetku zime je le prišla sprememba. V par urah je obrnilo v sneg ob prodoru hladnega zraka preko Dunajskih vrat, marsikje v vzhodni polovici Slovenije je zapadlo med 10-30 cm novega snega, v krajih izpostavljeni SV fenu pa so ostali skoraj zeleni.

500hPa.

(https://i.postimg.cc/fRMRRPY1/NOAA-1-2014012412-1.png) (https://postimages.org/)

Veter na 850hPa.

(https://i.postimg.cc/5t09wF73/NOAA-1-2014012412-3.png) (https://postimages.org/)

Temperatura na 850hPa.

(https://i.postimg.cc/fR5TtvKy/NOAA-1-2014012418-2.png) (https://postimages.org/)

Padavine.

(https://i.postimg.cc/GhFprRTk/CFSR-1-2014012412-4.png) (https://postimages.org/)


V drugem delu poslabšanja pa je postajalo vse bolj mejno (30.1-3.2.2014). Ciklonsko območje se je gibalo jugozahodno od nas v smeri Genovskega zaliva. Višje so zapihali na 850hPa zmerni JV vetrovi, ki so prinašali toplejši zrak na klin hladnega zraka v spodnjih plasteh. Dominantna smer padavin je bila zaradi lege ciklona JZ-SV. Spodaj se je kot omenjeno nahajalo jezero ledenega zraka, marsikje v notranjosti je bilo pod nič stopinj celzija ob slabi prevetrenosti. Zato se je v nadaljevanju prav vse poklopilo za katastrofalen in zgodovinski žledolom na območju Slovenije, marsikje je padlo preko 20-30 mm v omenjeni obliki. V prvem delu tega poslabšanja še je povsod snežilo, a je potem kar hitro bila višinska advekcija toplega zraka preveč izrazita, tako je obrnilo iz snega v leden dež/dež. Le na območju SZ Slovenije (SZ-S od Kranja) proti ozki Zgornjesavski dolini so zdržali še nekaj dni kasneje v snegu in tudi deloma v severni Sloveniji. Tam je občasno močno snežilo in na določenih predelih recimo Bohinjske doline in prej omenjene doline je zapadlo skupno tudi blizu enega metra snega.

500hPa.

(https://i.postimg.cc/0yzHDkGS/CFSR-1-2014013012-1.png) (https://postimages.org/)

850hPa.

(https://i.postimg.cc/MZr7Ry9s/42.png) (https://postimages.org/)

(https://i.postimg.cc/9F6ygc5Z/43.png) (https://postimages.org/)

Veter na 850hPa.

(https://i.postimg.cc/jSyPGBt9/NOAA-1-2014013012-3.png) (https://postimages.org/)

2 m.

(https://i.postimg.cc/wjn4kCFG/CFSR-1-2014013018-5.png) (https://postimages.org/)

Padavine.

(https://i.postimg.cc/Qx9pqHPj/CFSR-1-2014013112-4.png) (https://postimages.org/)



Maksimalna višina snega v (cm) ob koncu januarja in začetku februarja 2014.

Kranjska Gora: 98 cm
Bohinjska Češnjica: 96 cm
Bohinjska Bistrica: 94 cm
Podljubelj: 84 cm
Bled: 78 cm
Lesce: 66 cm
Ribnica na Pohorju: 63 cm
Železniki: 58 cm
Žiri: 43 cm
Vrhnika: 40 cm
Luče: 40 cm
Solčava: 38 cm
Kranj: 35 cm
Ruše: 35 cm
Mislinja: 35 cm
Predgrad: 35 cm
Kamniška Bistrica: 35 cm
Gomilsko: 34 cm
Prigorica: 32 cm
Škofja Loka: 32 cm
Zdenska vas: 31 cm
Žetale: 30 cm
Novo mesto: 30 cm
Kočevje: 30 cm
Oplotnica: 30 cm
Podsreda: 29 cm
Gornji Grad: 28 cm
Ptujska Gora: 28 cm
Šentilj v Slovenskih Goricah: 27 cm
Črnomelj-Dobliče: 27 cm
Črešnjevec: 27 cm
Cirkulane: 25 cm
Ljubljana-Šentvid: 25 cm
Ptuj: 23 cm
Slovenske Konjice: 23 cm
Trenta: 23 cm
Letališče-Brnik: 23 cm
Polički Vrh: 22 cm
Kotlje: 22 cm
Letališče-Maribor: 22 cm
Starše: 21 cm
Kobarid: 21 cm
Kozji vrh: 21 cm
Ljubljana-Bežigrad: 20 cm
Celje-Medlog: 20 cm
Dvor: 20 cm
Kadrenci: 20 cm
Šmartno pri Slovenj Gradcu: 20 cm
Grosuplje: 19 cm
Ivanjkovci: 19 cm
Laško: 19 cm
Postojna: 17 cm
Metlika: 17 cm
Fram: 16 cm
Dravograd: 15 cm
Vojnik: 15 cm
Murska Sobota: 14 cm
Mačkovci: 13 cm
Cankova: 12 cm
Veržej: 11 cm
Bizeljsko: 11 cm
Lendava: 10 cm
Moravče: 9 cm


Analiza dogodka:
http://www.zgs.si/fileadmin/zgs/main/img/Novice2014/Naravne_ujme2014.pdf

https://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/weather_events/sneg-zled-padavine_30jan-3feb2014.pdf


Če ima kdo kakšne fotografije od tega ekstremnega dogodka z žledom jih lahko doda. Jaz sem svoje žal izgubil.


Naslov: Odg: Zime v preteklosti
Sporočilo napisal: ŠTROMAR na 10. December 2023, 18:23:25
Žled Gradišče nad Pijavo Gorico 31. januuar 2014
(https://i.imgur.com/b0v57Cx.jpg)

(https://i.imgur.com/W8iTGvL.jpg)

(https://i.imgur.com/5Vk2xxW.jpg)

(https://i.imgur.com/ETGD6ZN.jpg)

(https://i.imgur.com/D3KIb8K.jpg)

(https://i.imgur.com/ghmdjiK.jpg)

(https://i.imgur.com/8X8jCfm.jpg)

(https://i.imgur.com/OyhbSWC.jpg)

Žled Gradišče nad Pijavo Gorico 1. februar 2014
(https://i.imgur.com/DTub7Lo.jpg)

(https://i.imgur.com/yH6o8eY.jpg)

(https://i.imgur.com/ttn8cIq.jpg)

(https://i.imgur.com/D9QItbD.jpg)

(https://i.imgur.com/PoJOpSC.jpg)

(https://i.imgur.com/G4GInl9.jpg)

(https://i.imgur.com/5Z0m7I0.jpg)

Žled Ljubljana Koseze 2. februar 2014
(https://i.imgur.com/8Y8vdnA.jpg)

Žled Ljubljana Koseze 3. februar 2014
(https://i.imgur.com/Ge4Qei4.jpg)

(https://i.imgur.com/f5HpTA8.jpg)

(https://i.imgur.com/X489unv.jpg)

Žled Ljubljana Koseze 4. februar 2014
(https://i.imgur.com/nqXcJD8.jpg)

(https://i.imgur.com/0xOcfTp.jpg)

(https://i.imgur.com/cuiMBb7.jpg)

Žled Gradišče nad Pijavo Gorico 4. februar 2014
(https://i.imgur.com/RDUlXDD.jpg)

(https://i.imgur.com/5tYRK7a.jpg)

(https://i.imgur.com/b4WLAYQ.jpg)

(https://i.imgur.com/RabVu9w.jpg)

(https://i.imgur.com/GYtcpgN.jpg)

(https://i.imgur.com/rq9y3Xj.jpg)

(https://i.imgur.com/5EuC4za.jpg)

(https://i.imgur.com/aQKQcxg.jpg)

(https://i.imgur.com/Uu8vzAW.jpg)

(https://i.imgur.com/hveYvC1.jpg)

Žled Ljubljana Koseze 5. februar 2014
(https://i.imgur.com/flVpBzS.jpg)

(https://i.imgur.com/cLtHweX.jpg)

(https://i.imgur.com/DdaTMtY.jpg)

(https://i.imgur.com/Gieks1g.jpg)

Posledica žledu Rakov Škocjan - 20. februara 2014
(https://i.imgur.com/aRiccYX.jpg)

(https://i.imgur.com/cK81WIK.jpg)

(https://i.imgur.com/uOH1nLg.jpg)

(https://i.imgur.com/1YLanJ2.jpg)

(https://i.imgur.com/d8gwNaj.jpg)

Posledica žledu okolica Cerkniškega jezera - 20. februara 2014
(https://i.imgur.com/6kV3zku.jpg)

(https://i.imgur.com/3jWhaqY.jpg)

(https://i.imgur.com/8acKYgW.jpg)


Naslov: Odg: Zime v preteklosti
Sporočilo napisal: krispy123 na 20. December 2023, 13:35:33
Mraz/sneženje v prvi polovici februarja 2012.

Po milem prvem delu zime je ob koncu januarja razpadel polarni vrtinec. Tako sta se sneg in mraz preselila tudi v južnejše geografske višine s polarno fronto. Slovenijo je preplavil leden kontinentalni zrak iznad SV-V smeri, naš burjan, marsikje je bilo tudi čez dan pod -5 °C, ponoči pa pod -10°C. Na višini 850hPa se je ohladilo vse do -20°C. Tisto zimo je tudi pomrznila Drava. Kar je vsekakor dogodek omembe vreden. Proti zadnji dekadi februarja je mraz popustil, sneg je pobralo.

Istočasno so nas to obdobje prehajale tudi vremenske motnje s ciklonskimi območji. Večina je šla preveč južno v smeri Balkana, a z izjemami. 4.2, 6.2 in 11.2-12.2.2012 so se nam ciklonska območja dovolj približala, da je marsikje občasno snežilo. Spodaj je vztrajal kar močan vzhodni-severovzhodni veter, višje pa je dominiral JV višinski tok. Zato je bil ponekod izražen orografski dvig, spet na drugi strani pa močan fenski učinek. Tam je kjer je bila fenizacija izrazita so izmerili le maksimalno do 5 cm suhega snega, večji del Slovenije pa je zabeležil med 10-25 cm debelo snežno odejo. Po nekoliko bolj ugodnih privetrnih delih je padlo nekoliko več med 25-40 cm, največ na skrajnem jugu, med 40-60 cm ob meji z Hrvaško.

500hPa.

(https://i.postimg.cc/Fz8wPW5S/CFSR-1-2012020412-1.png) (https://postimages.org/)

(https://i.postimg.cc/cHJjdydY/CFSR-1-2012020706-1.png) (https://postimages.org/)

(https://i.postimg.cc/tTmcTSgc/CFSR-1-2012021112-1.png) (https://postimages.org/)

(https://i.postimg.cc/jqDxhByL/CFSR-1-2012021218-1.png) (https://postimages.org/)

850hPa.

(https://i.postimg.cc/nVNHST1T/CFSR-1-2012020606-2.png) (https://postimages.org/)

(https://i.postimg.cc/k5wJjmjt/CFSR-1-2012021118-2.png) (https://postimages.org/)

2m (temperatura).

(https://i.postimg.cc/qM6PtTyx/CFSR-1-2012020412-5.png) (https://postimages.org/)

Padavine.

(https://i.postimg.cc/xjZrTCJd/CFSR-1-2012020412-4.png) (https://postimages.org/)

(https://i.postimg.cc/4NtXDtLG/CFSR-1-2012020706-4.png) (https://postimages.org/)

(https://i.postimg.cc/CKCBSXcF/CFSR-1-2012021112-4.png) (https://postimages.org/)

(https://i.postimg.cc/XqGzyfGY/CFSR-1-2012021218-4.png) (https://postimages.org/)


Maksimalna višina snega v (cm) zabeležena v obdobju med 4.2-13.2.2012

Predgrad: 58 cm
Sveti Duh na Ostrem Vrhu: 55 cm
Babno Polje: 49 cm
Ribnica na Pohorju: 47 cm
Sinji vrh: 43 cm
Vinji vrh: 40 cm
Brod v Podbočju: 40 cm
Črešnjevec: 39 cm
Podsreda: 38 cm
Cirkulane: 37 cm
Novo mesto: 37 cm
Prigorica: 36 cm
Metlika: 36 cm
Zdenska vas: 35 cm
Kočevje: 35 cm
Ruše: 34 cm
Žetale: 34 cm
Fram: 32 cm
Fužina: 32 cm
Maribor-Radvanje: 30 cm
Kotlje: 30 cm
Bizeljsko: 30 cm
Sevnica: 28 cm
Mislinja: 28 cm
Semič: 28 cm
Kadrenci: 27 cm
Gomilsko: 27 cm
Kranjska Gora: 27 cm
Grosuplje: 26 cm
Maribor-Tabor: 25 cm
Šentjur: 25 cm
Podčetrtek: 25 cm
Laško: 25 cm
Starše: 24 cm
Dravograd: 24 cm
Gorenje Blato: 23 cm
Kozji vrh: 23 cm
Škofja Loka: 23 cm
Šentilj v Slovenskih Goricah: 21 cm
Oplotnica: 21 cm
Ptuj: 20 cm
Vojnik: 20 cm
Podgorje (Apaška dolina): 20 cm
Slovenske Konjice: 20 cm
Celje-Medlog: 20 cm
Logatec: 20 cm
Veržej: 20 cm
Želimlje: 19 cm
Letališče-Maribor: 18 cm
Ivanjkovci: 18 cm
Žiri: 17 cm
Letališče-Brnik: 16 cm
Murska Sobota: 14 cm
Gornji Grad: 14 cm
Kobilje: 14 cm
Cankova: 13 cm
Kranj: 13 cm
Šmartno pri Slovenj Gradcu: 13 cm
Kamniška Bistrica: 12 cm
Vrhnika: 10 cm
Lendava: 9 cm
Bled: 6 cm
Luče: 6 cm
Moravče: 5 cm
Ljubljana-Bežigrad: 5 cm
Domžale: 5 cm
Bohinjska Bistrica: 3 cm
Breg: 2 cm


Naslov: Odg: Zime v preteklosti
Sporočilo napisal: krispy123 na 10. Januar 2024, 12:15:12
Situacija ob famoznem klinu hladnega zraka 8.1-9.1.2010. Ta event je marsikje v SZ-S in delu osrednje Slovenije, Dinarske pregrade prinesel zelo obilno sneženje. V dobrih 12 urah je padlo na omenjenih predelih med 20-40 cm novozapadlega snega. Na tisti dan se spomnim, da sem se vračal iz osnovne šole in je močno snežilo praktično ob skoraj oranžnih odbojih. A meja je bila že dobrih 10 km vzhodno, južno od nas, ta meja je proti večeru ob prihodu tople advekcije postajala vse ožja. A je ostalo še večinoma v snegu skoraj do konca glavnine padavin.

Naredil sem še en prikaz "klina" hladnega zraka ob topli advekciji iz juga na tisti dan. Znotraj črne cone je padla glavnina padavin v snegu, znotraj oranžne pa le v prvem delu. Vzhodno pa je večinoma deževalo. Marsikje je bila že pred tem dogodkom snežna odeja.

Skupna kumulativa snega v cm (8.1-9.1.2010).

(https://i.postimg.cc/Pq3vjHmk/8-1-9-1-2010-skupna-kumulativa-novozapadlega-snega-v-cm-part-2.jpg) (https://postimg.cc/HJMkwfZS)

Glede tega klina hladnega zraka je spodaj razlaga od Roberta Sitarja (Ciklon).

V bistvu gre za motenje zračnih tokov, ki jih s trenjem povzroča dvignjen teren (te motnje, upočasnitev vetrov se ponavadi poznajo nekaj sto metrov nad površino - ugotovljeno z raziskavami, enako kot morje/otok).
Pri tej situaciji bo šlo za veter, ki bo pihal vzdolžno (vzporedno)z relativno dolgo slemenitvijo Dinarskega gorovja. Nad tem bo veter nekaj 100 m višje zaradi trenja in razgibanega terena izgubljal na moči in s tem bo pritok tople zračne mase upočasnjen (se vidi tudi na karti - oslabljena jakost vetra). Da pa se bo klin hladnega/mrzlega zraka ravno v tej smeri in se na tem področju tudi obdržal (po Aladinu) pa bo ravno tako kriv za to višji teren na tem območju Slovenije pri katerem ne bo dovolj globokih spuščanj in s tem adiabatnega segrevanja (+1°C/100m), saj v tem delu Slovenije ni kakšnih globjih in obsežnih nižin.


Sinoptična situacija.

500hPa.

(https://i.postimg.cc/cHqkTR22/ERA-1-2010010812-1.png) (https://postimages.org/)

(https://i.postimg.cc/RhB8C7TK/ERA-1-2010010818-1.png) (https://postimages.org/)

850hPa.

(https://i.postimg.cc/0yWLGJ81/ERA-1-2010010812-2.png) (https://postimages.org/)

(https://i.postimg.cc/BZ7H0SQQ/ERA-1-2010010818-2.png) (https://postimages.org/)

Višinske tokovnice.

(https://i.postimg.cc/RhLYWWP8/ERA-1-2010010812-3.png) (https://postimages.org/)

2m.

(https://i.postimg.cc/bJbWjC1q/ERA-1-2010010818-5.png) (https://postimages.org/)

Padavine.

(https://i.postimg.cc/6Q8FM532/ERA-1-2010010812-4.png) (https://postimages.org/)

(https://i.postimg.cc/7Ljdd8GB/ERA-1-2010010818-4.png) (https://postimages.org/)


Maksimalna višina snega v (cm) zabeležena v obdobju med 8.1-9.1.2010..

Ljubljana-Šentvid: 57 cm
Luče: 47 cm
Gornji Grad: 47 cm
Logatec: 47 cm
Kamniška Bistrica: 44 cm
Prigorica: 44 cm
Ljubljana-Bežigrad: 44 cm
Grosuplje: 43 cm
Škofja Loka: 43 cm
Domžale: 42 cm
Ribnica na Pohorju: 40 cm
Letališče-Brnik: 40 cm
Kranj: 39 cm
Vrhnika. 37 cm
Žiri: 37 cm
Bohinjska Bistrica: 37 cm
Sveti Duh na Ostrem Vrhu: 36 cm
Kotlje: 36 cm
Šmartno pri Slovenj Gradcu: 35 cm
Tržič: 34 cm
Mislinja: 34 cm
Velenje: 34 cm
Gomilsko: 33 cm
Ruše: 32 cm
Kočevje: 31 cm
Grm: 30 cm
Sevno: 30 cm
Moravče: 30 cm
Lesce: 29 cm
Malkovec: 26 cn
Sinji vrh: 25 cm
Vinji Vrh: 25 cm
Maribor-Radvanje: 24 cm
Dravograd: 24 cm
Kozji vrh: 24 cm
Žusem: 24 cm
Oplotnica: 23 cm
Novo mesto: 23 cm
Šentjur: 23 cm
Žetale: 22 cm
Črnomelj: 22 cm
Laško: 21 cm
Podčetrtek: 21 cm
Vojnik: 20 cm
Dvor: 20 cm
Slovenske Konjice: 19 cm
Ptujska Gora: 19 cm
Mozirje: 18 cm
Polički Vrh: 18 cm
Črešnjevec: 18 cm
Celje-Medlog: 18 cm
Bizeljsko: 18 cm
Sevnica: 17 cm
Maribor-Tabor: 16 cm
Postojna: 16 cm
Letališče-Maribor: 15 cm
Brdo v Podbočju: 15 cm
Šentilj v Slovenskih Goricah: 14 cm
Starše: 14 cm
Metlika: 13 cm
Veržej: 11 cm
Ptuj: 10 cm
Martinje: 10 cm
Ivanjkovci: 10 cm
Lendava: 8 cm


Naslov: Odg: Zime v preteklosti
Sporočilo napisal: krispy123 na 13. Januar 2024, 03:02:21
Maksimalna izmerjena višina snežne odeje na območju Slovenije v obdobju med 2016-2023. Malo za zanimivost.  :icon_wink:

(https://i.postimg.cc/5N222mqd/Maksimalna-vi-ina-snega-od-leta-2016-2023-Slovenija.jpg) (https://postimg.cc/Wtxv9gHX)

In če gremo v obdobje, ko so bile še boljše zime (2005-2013), isto maksimalna višina.

(https://i.postimg.cc/QCWt9m9m/Maksimalna-vi-ina-snega-od-leta-2005-2013-v-Sloveniji.jpg) (https://postimg.cc/dZwvg89Z)


Naslov: Odg: Zime v preteklosti
Sporočilo napisal: krispy123 na 23. Januar 2024, 20:34:49
Pripravil sem grafe števila dni s snežno odejo po nakaterih lokacijah/postajah v obdobju med 2012-2023 (11 let). Vzel sem nadmorske višine med 200-400 m.n.v, dve pa sta nad 400 m.n.v (Slovenj Gradec in Logatec).

(https://i.postimg.cc/mr3pgMQg/Celje-medlog.jpg) (https://postimg.cc/DWZPCSj9)

(https://i.postimg.cc/SNXZzHW5/Letali-e-Brnik.jpg) (https://postimg.cc/gnWyCStq)

(https://i.postimg.cc/0jjVnBhz/Ljubljana.jpg) (https://postimg.cc/SY0LNDS4)

(https://i.postimg.cc/nLfwxT9W/SLOVENJ-GRADEC.jpg) (https://postimg.cc/VJ4FBqR9)

(https://i.postimg.cc/k4fjxmYr/logatec.jpg) (https://postimg.cc/Hc84gfC3)

(https://i.postimg.cc/mDXwPShB/Novo-mesto.jpg) (https://postimg.cc/9R9TSZGn)

(https://i.postimg.cc/W1kfxxzr/Ru-e.jpg) (https://postimg.cc/K1mNMqnv)

(https://i.postimg.cc/d1t6Qfs5/Maribor.jpg) (https://postimg.cc/zL6K00Rh)

(https://i.postimg.cc/FR9WdRZg/letali-e-mb.jpg) (https://postimg.cc/94ntscsr)

(https://i.postimg.cc/jdC14DrM/etale.jpg) (https://postimg.cc/TpMQRY1b)

(https://i.postimg.cc/xdQghCWD/Ptuj.jpg) (https://postimg.cc/9DxGqWmJ)

(https://i.postimg.cc/BZ7YbJ1H/MS.jpg) (https://postimg.cc/146cYhB3)


Naslov: Odg: Zime v preteklosti
Sporočilo napisal: krispy123 na 17. Februar 2024, 00:52:13
Maksimalna višina snega po nižinskem/dolinskem svetu Slovenije (180-550 m.n.v) v tem stoletju (2000-2023).

Bohinjska Bistrica (507 m): 131 cm
Predgrad (375 m): 122 cm
Prigorica (484 m): 118 cm
Kočevje (467 m): 113 cm
Lovrenc na Pohorju (420 m): 110 cm
Ruše (303 m): 103 cm
Železniki (476 m): 95 cm
Sinji vrh (365 m): 92 cm
Logatec (485 m): 90 cm
Zbelovska Gora (275 m): 83 cm
Žetale (342 m): 80 cm
Črnomelj (157 m): 80 cm
Želimlje (309 m): 80 cm
Bled (482 m): 78 cm
Žiri (498 m): 78 cm
Kotlje (450 m): 78 cm
Luče (513 m): 77 cm
Grosuplje (350 m): 76 cm
Vrhnika (326 m): 75 cm
Škofja Loka (350 m): 75 cm
Grm (330 m): 72 cm
Fužina (243 m): 72 cm
Dvor (209 m): 70 cm
Novo mesto (220 m): 65 cm
Gornji Grad (430 m): 64 cm
Letališče-Brnik (364 m): 63 cm
Brod v Podbočju (150 m): 60 cm
Metlika (152 m): 60 cm
Ptujska Gora (319 m): 59 cm
Kozji vrh (332 m): 58 cm
Kranj (394 m): 57 cm
Tržič (526 m): 57 cm
Šentilj v Slovenskih Goricah (306 m): 56 cm
Polički Vrh (280 m): 55 cm
Postojna (533 m): 55 cm
Šmartno pri Slovenj Gradcu (444 m): 55 cm
Ljubljana-Bežigrad (293 m): 53 cm
Podsreda (245 m): 53 cm
Ptuj (240 m): 51 cm
Cirkulane (233 m): 50 cm
Fram (320 m): 50 cm
Gomilsko (294 m): 50 cm
Maribor-Tabor (275 m): 48 cm
Podčetrtek (254 m): 48 cm
Starše (238 m): 48 cm
Kadrenci (302 m): 47 cm
Moravče (381 m): 47 cm
Črešnjevec (294 m): 47 cm
Celje-Medlog (242 m): 46 cm
Murska Sobota (187 m): 46 cm
Šentjur (266 m): 45 cm
Martinje (380 m): 43 cm
Podgorje (230 m)-Apaška dolina: 43 cm
Domžale (295 m): 43 cm
Kobilje (185 m): 42 cm
Laško (221 m): 41 cm
Dravograd (384 m): 40 cm
Oplotnica (477 m): 40 cm
Lendava (190 m): 40 cm
Slovenske Konjice (330 m): 40 cm
Zgornje Loke pri Blagovici (394 m): 39 cm
Vojnik (273 m): 38 cm
Letališče-Maribor (264 m): 37 cm

Še malce analize po nadmorskih višinah, da še je bolj vse skupaj nazorno prikazano. Iskal sem prestolnico, kar se tiče maksimalne višine snežne tega stoletja.

Top 5 krajev z najvišjim maksimumom snežne odeje (180-300 m.n.v.)


Črnomelj (157 m)-(Bela Krajina-JV Slovenija): 80 cm
Fužina (243 m)-(Dolenjska): 72 cm
Dvor (209 m)-(Dolenjska): 70 cm
Novo mesto (220 m)-(Novomeška kotlina na Dolenjskem): 65 cm
Brod v Podbočju (150 m)-(rob Gorjancev): 60 cm

300-400 m.n.v.

Predgrad (375 m)-(Poljanska dolina-Dinarski svet): 122 cm
Ruše (303 m)-(Spodnja Dravska dolina): 103 cm
Sinji vrh (365 m)-(Bela Krajina): 92 cm
Žetale (342 m)-(zahodni rob Haloz): 80 cm
Želimlje (309 m)-(Osrednja Slovenija): 80 cm

400-550 m.n.v.

Bohinjska Bistrica (507 m)-(Bohinjska dolina na Gorenjskem): 131 cm
Prigorica (484 m)-(Dinarski svet): 118 cm
Kočevje (467 m)-(Dinarski svet): 113 cm
Lovrenc na Pohorju (420 m)-(Lovrenško podolje na S strani Pohorja): 110 cm
Železniki (476 m)-(Gorenjska): 95 cm

Top 5 krajev z najnižjim maksimumom snežne odeje (180-300 m.n.v.)

Letališče-Maribor (264 m)-(Dravsko polje): 37 cm
Vojnik (273 m)-(SV del Celjske kotline): 38 cm
Lendava (190 m)-(Panonska nižina v Prekmurju): 40 cm
Laško (221 m)-(spodnja Savinjska dolina): 41 cm
Kobilje (185 m)-(Panonska nižina v Prekmurju): 42 cm

300-400 m.n.v.

Zgornje Loke pri Blagovici (394 m)-(SV del Ljubljanske kotline): 39 cm
Slovenske Konjice (330 m)-(Dravinjska dolina na JZ strani Pohorja): 40 cm
Dravograd (384 m)-(Zgornja Dravska dolina na Koroškem): 40 cm
Martinje (380 m)-(Goričko v Prekmurju): 43 cm
Moravče (381 m)-(SV del Ljubljanske kotline): 47 cm

400-550 m.n.v.

Oplotnica (477 m)-(J del Pohorja): 40 cm
Šmartno pri Slovenj Gradcu (444 m)-(Slovenjgraška kotlina na Koroškem): 55 cm
Postojna (533 m)-(Del Dinarskega sveta-Notranjska): 55 cm

Pri zadnji analizi sem vzel le top 3, zaradi premalo podatkov za primerjavo.

Večina podatkov je vzeta iz ARSO arhiva, možna so odstopanja. Obstajajo seveda še vmesne mikrolokacije, kjer ni prisotnih vremenskih postaj. A v teh 24 letih mislim, da se vidi kar dobro kateri kraji imajo res izjemne maksimume, kot se vsi pogoji izpolnijo. In istočasno lahko vidimo, kateri so najbolj izpostavljeni fenizaciji ob različnih vetrovih ali pa preprosto preveč oddaljenih od "orografskih" pregrad.


ZEVS Forum | Powered by SMF 1.1.21.
© 2005, Simple Machines. All Rights Reserved.