naslednje »

[komar]

… kar se nakazuje s trendom in proti novem letu ter sploh v začetku januarja ima največji potencial za pravo zimo po februarju 2018. Zonalni vetrovi bodo strmoglavili od vrha stratosfere do troposfere. Za podrobnosti bomo mogli se počakat in lege dolin itd, modeli se pošteno skačejo, kar je za pričakovat bilo saj imajo poštene probleme z videnjem realne slike zaradi stratosferskega segrevanja zgoraj.

monday food specials wilmington nc

Brutal.  

Zonalc bo strmoglavil po delu stratosfere, GFS ima že zonalni obrat po stratosferi na 10hPa ali t.i tehnični ssw v začetku januarja. EC je tudi že blizu. Polarni vortex se zna razbit do mere, da se bo zelo težko okrepil nazaj. Vse diši po pestrem januarju, februarju, torej drugi polovici zime.

Uf here we go again...vortex, split, huda zima, odjuga, nč... pa sej enkrat bo že ratalo, da bo prav ane:)
Pavliha tudi zadane vsake toliko let

Accuweather je izdal napoved za zimo.
Dve slikanici:


Napovedujejo nadpovrečno količino padavin okoli Alp in povprečne temperature.

Nekaj vremenskih pregovorov za 1. november. Letos se nam po dolgem času obeta deževno na ta dan. Upajmo, da se uresničijo

- če na mrtvih dan dežuje, se huda zima pričakuje,
- ako na mrtvih dan deži, vreme po snegu diši,
- pozimi hudi zameti, če so deževni vsi sveti.

Trenutno stanje vortexa je zelo slabo iz realnega vidika. Na 10hpa je dokaj močan, SSW eventa ni na vidiku več. A brez skrbi bo prišel tam v sredini februarja ali malo kasneje ob razpadu vortexa in potem z efektom povedanih mesecih s pozebo in snegom.

Kakor kaže po teh scenarijih je glavnina zime za nami, zna se zgodit da bo december najbolj zimski mesec to zimo. Razne ozke neprevetrene doline Koroške in Gorenjske so pa lahko zelo zadovoljne za zdaj, sneg je zdržal praktično od konca novembra in ga še drži. Ostali predeli pa solidno/ali pa trenutno že malo podpovprečno. V večini december ni bil slab, a važno kar je zdaj.

...A izračuni, do katerih imamo dostop, nakazujejo, da bosta oba preostala poletna meseca, julij in avgust, tudi nadpovprečno vroča...

Avtor: Brane Gregorčič, ARSO
Vir: https://www.rtvslo.si/okolje/vreme/napovedanih-celo-37-stopinj-gregorcic-letosnje-poletje-bo-med-najbolj-vrocimi/632364

No ravno poplav pa ne rabimo sedaj.
Čeprav se bo to po mojem zgodilo jeseni.
Novembra zimski prebliski nato suha in topla zima.
Poletje pa spet sušno in vroče... 

[krispy123]

Malo kratke analize letošnjih pogojev za zimo.

Kompozit vseh "eastern" based La nina zim. (500hPa) seveda.

December.



Januar.



Februar.



Nekako po predvidevanjih nas čaka začetek zime v šibki La nini. Od januarja 2023 pa naj bi La nina postopno oslabela in bi prešli  s tranzicijo v ENSO neutral z anomalijami -0,5C na 0,5C na predelu Tihega oceana.
Pogoji bodo vsaj v teoriji identični zimi 2012-13, sploh v drugem delu. Torej QBO (west) ob "srednje" visoki sončni aktivnosti (solarnem fluxu), ter ENSO neutral. Solarni maksimum je za pričakovati okoli leta 2025. Ampak eno so pogoji in drugo realnost, gre za špekulacije. Nekako govori v prid dinamični zimi s pogostim menjavanjem zračnih mas. Največ možnosti za dobiti kaj snega in mraza je na podlagi teh pogojev tako po mojem mnenju v drugi polovici zimske sezone.  Namreč Quasi-biennial Oscillation index ob zahodni fazi (QBO west) in srednji visoki solarni aktivnosti si hodita z roko ob roki in tako se pošteno povečujejo možnosti za SSW event. Ampak seveda je tole le špekulacija, glede na pogoje, ki smo jih omenili na podlagi preteklih zim. Potem tukaj seveda še ne smemo pozabiti na velik faktor globalnega segrevanja itd...

Solarni flux.



Predikcija (ENSO) za tekom zime in v pomlad 2023.



QBO indeks po letih.



Še pogled na nekaj drugega. Slika prikazuje anomalije temperatur morja/oceanov. Za Evropo je seveda najbolj pomembna cona nad Atlantskim oceanom. In za zdaj imamo nadpovprečne anomalije na tem predelu. Torej dokaj topel ocean, kar v teoriji povečuje možnosti za kakšen obsežnejši anticiklon v smeri Grenlandije. Spet hladnejši ocean od povprečja pa povečuje verjetnost globokih ciklonov in močnejših stalnih (zonalnih) zahodnih vetrov nad Atlantikom in okolico. Druga cona velike pomembnost je seveda bila že omenjena okoli Tihega oceana (ENSO). Tretja sicer najmanj pa okoli Beringovega morja. Tale zadnja bolj vpliva nad ZDA in Kanado z lego polarne fronte in gibanje raznih anticiklonov in ciklonov. A vse skupaj s temi dejavniki je pri vremenu povezano.



Ob morebitni spremembi, ali če se bo kaj zanimivega zgodilo v prihodnjih tednih se še kaj oglasim.

[komar]

Koliko se je ozračje segrelo, se gleda bolj na letni ravni, kot pa v posameznih tednih. Na letni ravni so efekti globalnega segrevanja seveda vidni, a manj izraziti, kot na tedenski ali mesečni.
Najbolj se segrevata zima in poletje, medtem, ko se pomlad v zadnjih letih celo ohlaja, a to je zaradi razpadlega polarnega vrtinca in številnih hladnih prodorov, ki temu sledijo.
Večji problem so ti zaklenjeni vremenski vzorci, ki se ponavljajo že iz leta v leto in so verjetno ravno posledica globalnega segrevanja in (pre)toplih oceanov.

Če pogledamo zadnjih 7. zim so vzorci precej podobni:
- zimski pričetek decembra tudi z občasnim sneženjem do nižin,
- odjuga za božično-novoletne praznike (to je velja sicer že več kot 10 let), izjema le december 2016,
- pogost azorski anticiklon, ki vztraja tudi po več kot mesec, po nižinah tako ob tej situaciji dobimo zimo le ob trdovratni inverziji,
- izjemno topel februar (od zadnjih 7. februarjev le leta 2018 ni bil ekstremno topel),
- hladni prodori globoko v pomlad, številne pozebe, sneženje marca in aprila... (v zadnjih štirih pomladih kar 7 mesecev pod dolgoletnim povprečjem 1981-2010, v istem obdobju pozimi in poleti niti en takšen mesec).

[krispy123]

Do najmanj 5.1.2023, če ne 10.1 lahko pozabimo na kakšno resno zimo. Dejansko še kakšen prehodni vdor če bo, bo verjetno kar vzhodneje in mil. Morda se tole zavleče še tedne dlje. Dokler ne bo druge dinamike zgoraj z dovolj segrevanja stratosfere iz vseh strani wave 1,2,3  bo lahko tale zima podobna drugemu delu 21-22. Ali skratka nič dobrega ne obeta polarni vortex v takšni moči, kot jo ima sedaj. Torej klasično, spet zna sprostit proti koncu drugega dela ogromno nabrane mrzlote ob postopnem razpadu vortexa v smeri pomladi. Zdaj neke vzorce vidimo že precej prej zgoraj in dejansko na podlagi tega je še samo vprašanje ali bo vortex razpadel konec januarja, februarja, kar je še ugodno za nas za zimo, saj še sonce ni tako močno, tako da še lahko nabiramo dni s snežno odejo. Ali pa ob koncu februarja in tekom marca, kar pomeni skratka pokvarjeno pomlad in začetek nevihtne sezone z nizkimi mejami sneženja še globoko v april. Tako kažejo trenutne analize.

[kvak]

Kako kaze za januar? Ali je tudi že izgubljen?

[komar]

Meteorolog Blaž Šter ne verjame, da bomo presegli januarski rekord, ko so 29. januarja 2002 v Slovenskih Konjicah izmerili 21,4 stopinje Celzija. Tako toplo letos (o. p. januarja) ne bo, je še povedal. Torej januar še ni izgubljen. Spremljam tudi napovedi temperatur vzhodno od nas (Moskva, Perm, Kijev...), ki so ponavadi kar dober pokazatelj tega, kaj nas čaka - z zamikom seveda.

Po mojem mnenju se stvari odvijajo v to smer, da kakšne prave zime ni za pričakovati tako v januarju in tudi februarju. Obstoja seveda lahko kak kratkotrajen preblisk zime, ne pa kaj dolgotrajnega.

Meteorologi AccuWeatherja so objavili dolgoročno vremensko napoved za letošnjo pomlad v Evropi. Kot pišejo, se bo v nekaterih državah zima nekoliko zavlekla, druge države pa lahko pričakujejo vremenske nevšečnosti pozneje v pomladi.

V Združenem kraljestvu in na Irskem vremenoslovci pričakujejo velike temperaturne spremembe, ki pa se bodo umirile do konca aprila. Temperature bi bile lahko tam dlje nad zgodovinskim povprečjem, a bodo fronte zmotile spomladanski trend in bi se lahko temperature za nekaj časa spustile pod povprečje. Temperaturna nihanja bodo velika. Tveganja za zmrzal bodo do sredine aprila, količina padavin pa bo v Združenem kraljestvu med aprilom in majem nad zgodovinskim povprečjem.

Suše v južni Evropi, poplave na Balkanu

Države južne Evrope lahko v prvi polovici pričakujejo suho obdobje, torej brez padavin, piše AccuWeather. Po podatkih Météo France so od 20. januarja 2023 do 21. februarja 2023 opazili niz 32 zaporednih dni brez merljivih padavin. To je postavilo nov rekord za najdaljši zaporedni niz dni brez merljivih padavin od leta 1959. Še en opazen interval brez padavin je bil leta 2020, in sicer od 17. marca do 16. aprila, ko je bilo zabeleženih 31 dni.

Po drugi strani pa neurja v jugozahodni Evropi že povzročajo zaskrbljenost napovedovalcev zaradi nevarnosti poplav v Italiji in na Balkanskem polotoku. »Glede na to, kako toplo je Sredozemsko morje, lahko nevihte ob dodatni vlagi povzročijo povečano nevarnost poplav. To je še posebej skrb vzbujajoče za zahodna pobočja Apeninov in Dinarskih Alp,« je pojasnil meteorolog Tyler Roys.

V Italiji bi lahko dotok vlage v prvi polovici pomladi povzročil povečano tveganje za različne nevarnosti, kot so uničujoči vetrovi, toča in hudourniške poplave.

Toplejše vreme napoveduje več nevšečnosti

Od konca marca bodo prevladovale bolj sušne razmere, pravijo vremenoslovci, a po drugi strani to ne pomeni, da padavin ne bo. Če bo deževno, bo količina padavin to pomlad blizu povprečja.

Vremenoslovci so izpostavili zlasti Nemčijo in Poljsko kot državi, ki se bosta to pomlad soočili s precejšnjim tveganjem večjih neurij, skupaj s sosednjimi območji severno in vzhodno od alpskih regij.

Tudi deli zahodne Španije in Portugalske se bodo soočili z nemirnim začetkom pomladi. »Ko se začne pomlad, bomo morda videli nastanek nestabilnih razmer na Iberskem polotoku. Razmere bodo postale bolj suhe in toplejše v zadnjem delu pomladi,« je pojasnil meteorolog na AccuWeather Alan Reppert.

Večji del jugovzhodne Evrope se bo v drugem delu pomladi soočal z nadpovprečnimi temperaturami. Od Rima do Bukarešte so bile sredi marca temperature visoke in primernejše za konec aprila, ta trend segrevanja pa se bo nadaljeval v naslednjih mesecih. Spremljal ga bo občasen dež.

Zgodaj spomladi naj bi nevihte pričakovali tudi na Balkanu.

DOLGOROČNA VREMENSKA NAPOVED ACCUWEATHER

Kar spomnite se leta 2003, še aprila je bil konkretni minus zjutraj, nato pa vročinski val maja in vse do septembra  

Za Maribor kaže dež od četrtka do sobote dopoldan, potem za vikend malo premora in ponedeljek-sreda v eno dež...Če se to uresniči, pričakujem zelo lep maj in čisto možno, da se bo poletje začelo že v maju. In seveda suho poletje. Ni pa nujno, smo lansko leto imeli kar velik defecit padavin.

[komar]

https://siol.net/novice/slovenija/gregorcic-napovedal-kaksno-vreme-nas-caka-ob-koncu-tedna-606160

… malo pa tudi o tem, kaj naj bi nas čakalo poleti.

Mdr. je povedal, da bo po grobih ocenah poletje kljub temu vroče. Kot je še povedal, letošnje majske napovedi v primerjavi z lanskimi napovedmi za poletje ne kažejo na tako izrazito sušo. Presodil je, da smo, kar zadeva količino padavin za poletje, lahko zmerno optimistični. Glede na grobe ocene bo temperaturno poletje letos nadpovprečno toplo, za bolj natančne vremenske napovedi pa je za zdaj še prezgodaj.

El nino nas po dolgem času čaka letos, lepo je opazit pozitivne anomalije temperatur Tihega oceana. Sploh zahodno od Čila sedaj, tam prihaja potem do transporta tople vode v smeri proti centralnem delu Tihega oceana. Imamo tako dva zanimiva primera, el nino je lahko "east" based ali west "based", odvisno kje je višek toplote z anomalijami. In potem seveda vse skupaj vpliva na globalne vremenske procese po celotnem svetu.



V spodnji analizi so še posredovane anomalije količine padavin v letih, ko smo poleti imeli zmerni-močan el nino. V večji meri pri kompozitu bi lahko to nakazovalo na zelo namočena poletja seveda z izjemami, kar bi morda lahko pomenilo tudi pogoste hladne prodore v tem času. Sploh tisto 2009 leto imam v mislih, ko je junija snežilo zelo nizko z obilnimi padavinami. No seveda lahko se zgodi nekaj čisto drugega, a ta zelo moker maj lahko povzroči verižno reakcijo v nadaljevanju ob močnem soncu, da se bodo padavine kar nadaljevale. Ko bo malo bolj pogrelo tudi v obliki ploh in neviht. Le nekaj sklepnih točk sem danes na kratko ponazoril.

in še moja svizčeva napoved za prihodnje tri mesece:če so bili marec,april in maj nekako v povprečju kar se tiče padavin.Bodo junij,julij in avgust vroči in suhi.Padavin se v tem 3 mesečju pričakuje podvoprečno.Pa da vidimo

V Kijevu in Moskvi v sredo, 17. 5. 2023 24 oz. 25 °C. Me zanima, če bo tudi to k nam prišlo z 14-21 dni zamika.

Eni pa že vedo kakšna bo zima:

Evropske referenčne cene plina se bodo to zimo soočale z nadaljnjo nestanovitnostjo, a je malo verjetno, da bodo ponovno dosegle lanske viške, saj imamo obilne zaloge plina, večje uvozne zmogljivosti za utekočinjeni zemeljski plin (UZP) in zgodnje znake blažje zime, je za Montel povedala skupina ita...

[krispy123]

Kakor kaže se nakazuje bolj ali ne suh začetek oktobra. Nad nami bo dominiral obsežen anticiklon, ki bo prinašal iznad Afrike preko Sredozemlja tudi še zelo topel zrak za tale čas. Dnevi so sicer vse krajši, ob taki postavitvi bomo za kakšen dan ali dva tudi verjetno marsikje v notranjosti spet presegli 25 stopinj celzija. Morda proti drugi polovici oktobra pride do kakšne večje spremembe vremena, a za zdaj je trend v smeri omenjenega. Praktično klasična El nino jesen. Suha in topla, občasno pa tudi pride prehodno pride do kakšnega prehodnega vdora hladnega zraka in poslabšanja vremena. A so ta obdobja krajša.

V analizi so prikazana leta, ko smo imeli dominantni El nino v jesenskem času. Ta karta je za zdaj zelo blizu realnosti z anomalijami.





In še za en korenček kako izgleda povprečna El nino zima+QBO east.





Kot vidimo imamo trenutno že t.i QBO east-. Tako bomo najbolj verjetno ostali tudi čez zimo in proti pomladi.









Seveda je že poštena razlika in tole lahko naredi drastično razliko za prihajajočo zimo. Torej ali gre za klasični El nino event, takrat je recimo toplejši vzhodni sektor Tihega oceana. Istočasno pa je pri El nino (Modoki) toplejši zahodni sektor Tihega oceana, ob obalah južne Amerike pa so anomalije temperatur oceanov podpovprečne. Te stvari potem vse vplivajo na globalne postavitve, lego jet streama...






Vsekakor bo zanimivo za spremljat kako se bo zadeva odvijala v naslednjih mesecih.  

[komar]

Objavljena je prva velika napoved sneženja za zimo, ki prihaja

Prva napoved za zimo 2023/2024 kaže očiten vpliv novega El Nino dogodka.

Opažena je izrazita sprememba trenutnih vremenskih vzorcev v primerjavi z lanskim letom, pri čemer se pojavljajo trendi dinamičnih vremenskih vzorcev v osrednjih in vzhodnih delih Združenih držav Amerike ter severne Evrope. Naraščajoči dogodek El Nino bo glavni dejavnik za zimsko sezono 2023/2024. na severni polobli, piše Severe Weather Europe.

Če pogledamo temperaturo, lahko opazimo zanimiv hladen signal nad severno Evropo. Nad zahodno Evropo je tudi signal za hladnejši, medtem ko so temperature na vzhodu v povprečni zimi nad običajnimi. To zimo bi lahko bilo več padavin v severozahodni Skandinaviji ter nad delom srednje in jugovzhodne Evrope. Zahodna Evropa je pozimi običajno bolj suha. Kaže, da bo največja možnost sneženja nad in okoli Alp ter proti višjim legam jugovzhodne Evrope. In seveda nad severozahodnimi predeli Skandinavije, napovedujejo na SWE.

Najbolj zanesljiv model

Model ECMWF se pogosto imenuje najbolj zanesljiv model. Toda nobena dolgoročna/sezonska napoved se ne more biti “zanesljiva”. To je zato, ker prikazuje samo trende in kako bi se vremenski vzorci lahko razvijali v daljšem časovnem obdobju, piše Severe Weather.

Tudi napoved zimskega vzorca tlaka ECMWF kaže tipičen vremenski vzorec El Nina, pravijo na Severe Weather Europe. Imamo območje nizkega tlaka nad severnim Pacifikom in pas anomalij nizkega tlaka nad južnimi ZDA in severno Evropo. Mesečna napoved NAO ECMWF dejansko namiguje na negativne trende sredi in pozne zime. To bi povečalo možnosti za pojav hladne fronte v vzhodnih ZDA in delih Evrope.

Tudi če so modeli 100-odstotno točni, to ne pomeni, da bodo takšne vremenske razmere trajale tri mesece zapored. Samo nakazujejo, kakšni bi lahko bili vremenski vzorci večino časa, pojasnjujejo na SWE.

Če pogledamo napoved temperature površja nad Evropo, vidimo, da so temperature površja po vsej celini večinoma nad običajnimi. Toda nad severovzhodnimi deli celine je nevtralno območje. Glede napovedi padavin lahko vidimo, da ima Evropa močan signal za nadpovprečno količino padavin. S tem se povečuje možnost sneženja predvsem nad alpskim območjem in Skandinavijo.







Objavili so tudi skrajšano napoved

“Branje slik in opisov je lahko nekoliko zmedeno. Da bi poenostavili vse skupaj, na kratko ponuja prva napoved za zimsko sezono 2023/2024,” pojasnjujejo. Pričakuje se, da bodo v Evropi v večjem delu zahodnega in osrednjega dela celine temperature višje od povprečja. Nižje temperature bodo bolj izrazite v severnem in severovzhodnem delu celine.

To pomeni, da bo glavni način kroženja nad Evropo od severa proti jugu, kar pomeni severni tok nad Evropo. Možni scenariji sneženja nad srednjo Evropo bodo povezani z intenzivnostjo severnega toka in določenimi hladnimi frontami, ki se spuščajo s severa.

Več padavin pričakujemo v srednji in južni Evropi. Napoved sneženja kaže manj sneženja v Evropi kljub večji količini padavin na splošno, razen v višjih legah,« piše SWE.

Objavljena napoved sneženja

Severe Weather Europe je analiziral najnovejše napovedi sneženja in trende za celotno zimo. Tako kot pri splošni napovedi so tudi pri napovedi sneženja uporabili model ECMWF.

“Prvič, če pogledamo povprečno sliko za Evropo, lahko vidimo šibko napoved sneženja. Za velik del celine je napovedano manj sneženja kot običajno, razen v delih srednje Evrope in Skandinavije,” piše SWE.

Napoved sneženja za december kaže, da večji del celine ne bo snežilo, razen na skrajnem severu. To je verjetno povezano z zahodnim tokom nad večjim delom Evrope.

Precej drugačno sliko lahko vidimo v januarski napovedi, saj se možnost sneženja močno poveča v večini osrednjih držav.

Še močnejša porast je vidna februarja. Več sneženja je napovedanega za večji del celine, razen v jugozahodnem in južnem delu, napovedujejo na Severe Weather Europe.

Tudi model UKMO kaže podobno sliko

Po modelu UKMO je tudi napoved kaže rahlo sneženje. Za večji del celine bo po napovedih padavin manj kot običajno, razen v nekaterih osrednjih in severnih delih.

Napoved za december je enaka prvemu modelu, kar kot rečeno daje temu scenariju večjo verjetnost. Glede na napoved sneženja za januar ni veliko izboljšav, razen ponekod v srednji Evropi in na skrajnem severu. Več snega je napovedano februarja, ponekod v srednji Evropi in proti severovzhodu tudi močne padavine.

Vir: https://maribor24.si/globalno/objavljena-je-prva-velika-napoved-snezenja-za-zimo-ki-prihaja

[komar]

Malo hitre analize, spodaj so omenjena leta, ko smo imeli v preteklosti podobne pogoje za zimo. Čez 2 ali 3 mesece bomo že videli v katero smer bo šlo vse skupaj. Vsako leto je seveda unikatno in zelo težko gre podobnih smernicah.

1957-1958 Močan el nino/qbo east, visok solar flux (spodobna zima s pogostimi prodori hladnega zraka iznad SV-S strani v Sredozemlje). Pogoste tudi klin (mejne situacije).
1986-1987 Moderate el nino/qbo east, nizka sončna aktivnost (flux) in top zima.
2002-2003 Moderate el nino v prvem delu zime in istočasno šibki v drugem. QBO east+srednje visoka sončna aktivnost. (Dobra zima sploh v drugem delu).
2009-2010 Moderate/močan el nino/qbo east, flux nizek (Zelo dobra zima s pogostimi prodori v Sredozemlje, sploh v drugem delu).
2023-2024 Moderate/močan el nino/qbo east, visok flux??

Še ena zanimiva karta, ki so jo izdali na (UK Met-GloSea5 model) za mesec november. Pri novi posodobitvi oktobra je po njem popolnoma obrnjena slika, kot pa še je risalo pri prejšnjem. Torej ima nekakšen dominantni Skandinavski-Grenlandski anticiklon, istočasno pa precej dinamično vreme s pogostimi padavinami nad Sredozemljem in Alpami. Seveda malo verjetno, da bo že približek kaj riše. Veliko ostalih sezonskih modelov ima za ta mesec dominantni Azorski anticiklon čez osrednjo Europo. A me prav zanima kaj bo potem bližje realnosti.

Na spletni strani severe weather so podali dolgoročno napoved za zimo 2023/2024, ki na kratko pravi za območje sredozemlja ter osrednji del evrope nadpovprečno toplo vreme tipa Z/JZ, ki ga imamo sedaj z občasnimi predori iz severa.

Več na
 https://www.severe-weather.eu/long-range-2/winter-2023-2024-forecast-november-update-cold-el-nino-weather-united-states-canada-europe-fa/

Sem pa gledal te sezonske napovedi ob oktobrskem updatu. In za zdaj za začetek novembra sta znano natančen"Glosea-meteoffice"+ECCC zelo blizu realnega stanja. V glavnem vse je v tem ali doloceni sezonski modeli vzamejo v svoje izračune tudi enso, solarno aktivnost, qbo index in druge dejavnike. CFS je recimo eden sezonskih modelov, ki ima t.i warm bias, skozi celotno leto, podobno tudi EC seasonal. Torej ta vidita samo en velik AC skozi celotno leto, sploh mesečni CFS. Za zimo ni bit dobro optimist, je pa zadeva v večji meri in bo odvisna letos tudi od tega za kakšen tip el nina bo šlo. Trenutno prihaja do tranzicije iz east based el nina v central based (modoki) in tole lahko drastično spremeni situacijo proti zimi. Istočasno če gledam oktobrsko pokritost snežne odeje nad Sibirijo, Skandinavijo. Za zdaj je pokritost večja od leta 2009 ob istem času, smo pa le malo za letom 2012. Vse ostala leta pa prekašamo od takrat. Bo zanimivo za spremljat dalje, v kakšen ekstrem bo spet šlo vse. Dokler bo el nino vztrajal, sem mnenja da bo precej dinamično in pestro vreme.

Čakej. Zdej bodo spet indeksi, ter razpad vrtinca, ki bo vedno tam ene 3 tedne pred nami.

Zdej če ste že pozabili prej limane dolgoročne napovedi... Te so nam namenjale podpovprečno količino padavin preko zime, ter toplo zimo z občasnimi prebliski. Vse gre po planu.

Malo za šalo, malo za res. Napovedujem za nasledno zimo. Začetek decembra bomo imeli zimski preblisk, nato bo toplo v drugem delu decembra in začetku januarja. Sredi januarja dobimo malo večjo zimsko epizodo, februar bo nadpovprečno topel. Marec pa bo povprečno hladen z zimskimi prodori...  

Gregorčič (arso) jamra, da bo vroče in suho poletje, a se z njim ne strinjam.

[krispy123]

Malce kot zanimivost prilagam nekatere sezonske modele. Sedaj je praktično zadnja posodobitev pred začetkom zimske sezone 2023-2024 z najnovejšimi podatki. Prilepil bom le tiste potencialne modele. No pa napovedati slabo, milo zimo ni neka znanstvena fantastika. Bolj fascinantno bi bilo, če si upa kdo napovedat mrzlo/sneženo in tole zadane.

CanSips primer sezonskega modela za DJF. Tole je skupek 20 ensemblov z anomalijami.

Oktobrski zagon.







Novembrski. Malce slabše se vidijo slike, a mislim da se bistvo vidi.








BCC model. Tale vidi dinamično in nadpovprečno namočeno zimo na našem delu Europe.





El nino in njegov vpliv na globalni ravni.



Citat iz netweather foruma.

A tripole anomaly in the Atlantic clearly shows a band of cooler waters sandwiched by warmer waters to the north and south. The cold winters of 2009/10 and late 2010 (november-december) were characterised by a similar tripole pattern in the North Atlantic which produced a negative NAO index.

[chris93]

 Držimo pesti

[krispy123]

Nekaj spodobnih znakov višje na delu stratosfere je bilo zaslediti v zadnjih dneh. Potencialno se obeta SSW event in obrat splošnih zonalnih stratosferskih vetrov na 10hPa. Seveda še ni zagotovljeno omenjeno. Velik vprašaj je seveda kam bo padel efekt in kako hitro bo efekt propagiral v smeri troposfere. Efekt je bil v zimi 12-13 in 2009-10 zelo hitro, spet v zimi 11-12 pa nekoliko zamaknjen. To bo ključni faktor v naslednjih tednih, polarni vorteks se lahko dislocira/premakne iznad severnega pola proti srednjih geografskim širinam, ali pa naredi split in se razdeli na dva različna dela. Če pade dominantni del polarnega vorteksa na pravo stran, torej glavni del nad Europo smo takoj v igri, obratno seveda če je prestavljen proti Kanadi s centrom. Segrevanje sedaj kaže, da bi se začelo bolj intenzivno dogajati čez dobre štiri dni, prvo iznad strani Rusije v smeri proti polu, nato pa v smeri proti Kanadi. Napovedovanje zadev višje v stratosferi je bistveno bolj natančno kot pa v troposferi. Tudi na nekoliko oddaljenih terminih.


10hPa.



500hPa.



Tehnični SSW je načeloma potrjen takrat, ko pade hitrost zonalnih vetrov pod 0. Sicer tudi če ne gre pod ničlo je šibki "zonalc" vedno dobra stvar. Sploh nad Europo, kjer Atlantik navadno dominira vreme.





Možnost omenjenega eventa se je drastično povečala v zadnjih dneh po ECMWF modelu.



Moč El nina v zadnjih dneh/tednu dni pošteno pada. V ENSO sektorju 1+2 se Tihi ocean hitro ohlaja ob obalah Ekvadorja. Tale proces ohlajanja naj bi se proti drugem delu zime nadaljeval in širil proti zahodu in ENSO sektorju/coni 3 in 3.4. Nekako v smernicah modoki El nina, spomladi pa naj bi že bili hitro v ENSO neutral in v smeri poletja z zelo hitro tranzicijo v la nino.

[krispy123]

Izjemen prispevek, objavljen z dovoljenjem.

Zima je v prvem zimskem mesecu decembru razmeroma mila, sploh to potrjujejo zadnji dnevi, ki so že tradicionalno, ko gledamo dneve okoli Božiča zelo topli. Po naši sezonski napovedi bi moral biti januar najbolj zimski mesec. Zime v preteklosti so se včasih začele precej pozno, če se spomnimo zime 1951/52 do 17.januarja praktično ni bilo snega, vemo pa kaj se je dogajalo februarja 1952. Vreme nam bo krojil polarni vrtinec in dogajanje visoko v stratosferi. Končno sem analiziral pretekle dogodke, naredil sem analizo pred vsemi taki dogodki in stanje v temperaturi 5-20 dni po razcepu ali dispoziciji polarnega vrtinca nad Evropo. V prihodnosti, da bom imel še boljšo primerjavo med temi dogodki bom dodal še AO, NAO, padavine nad Slovenijo itd…
Najprej pa nekaj osnov, kaj sploh je polarni vrtinec. Naša atmosfera kot vemo je sestavljena iz več slojev. Mi živimo v troposferi ki sega tja do 8km višine in 14-16km nad Ekvatorjem. Višje je mnogo bolj debel sloj ki se imenuje stratosfera. Debelina stratosfere je okoli 30km, zrak v njej pa je zrak precej suh. V stratosferi za razliko od troposfere temperatura z nadmorsko višino raste tja do 50km. Po tej višini pa temperatura ponovno prične padati. V njej imamo ozonsko plast ki nas ščiti pred škodljivim sončnim sevanjem, absorbira 97-99% le tega. V jesenskem času se severna hemisfera začne vedno močneje ohlajati sorazmerno z vedno manjšim vpadnim kotom sončne svetlobe. Pride trenutek ko sončni žarki ne dosežejo več severne hemisfere, takrat govorimo o polarni noči. Nad območjem Arktike sonce en dan in eno noč ne vzide. Obdobje polarne noči se začne 11.novembra in traja do 30.januarja. Zaradi vedno večjega temperaturnega gradienta zaradi toplejšega zraka ki je prisoten v južni hemisferi se postopno začne graditi vedno debelejša plast z nizkim stratosferskim tlakom. Ko je polarni vrtinec najbolj razvit je njegova dolžina okoli 30.000km, njegova širina okoli 10.000km in njegova debelina okoli 30km in sega čez večji del severne hemisfere. Na koncu zime vidimo obraten proces, moč polarnega vrtinca je vedno manjša, ker sonce ponovno začne dosegati severno hemisfero oz. se zmanjšuje temperaturni in gradient zračnega tlaka med severno in južno hemisfero. Ko polarni vrtinec začne slabeti oz. se segrevati najprej vidimo po dolžini troposferskih valov v smeri vzhod-zahod. Teh valov je šest, za nas pa sta najbolj pomembna 1(pacifik) in 2(atlantik). Proces da segrevanje pride od stratosfere do naše troposfere traja približno 2 do 3 tedne. Z drugimi besedami polarni zrak nad Arktiko se začne spuščati proti zmernim geografskim širinam. Koliko časa ostaja ujet nad nami oz. zmernimi geografskimi širinami je odvisno od same intenzivnosti procesa. Močnejše je segrevanje oz. je dogajanje tudi na valu 2 ali celo na 3 dalj časa je mrzel zrak nad Evropo ali ZDA. Vedno pa je potrebno tudi nekaj sreče kam bo padel efekt, običajno se to ne zgodi hkrati v ZDA ali Evropi. ZDA ima že v startu boljše pogoje saj iznad Arktike do ZDA ni večjih morij, pri nas če pride naravnost iz Arktike prečka kar nekaj večjih morij in s tem se navlaži in postane toplejši.
Poglejmo si vse dogodke od leta 1958, v zadnjih 66 letih smo jih videli 46. Kar opazimo je to, da imamo te dogodke segrevanja največkrat takrat ko imamo močan enso, torej ko imamo La Nino ali El Nino. Redkeje pa se to zgodi ko imamo enso neutral, takrat ko ima morje v Tihem oceanu najmanjši temperaturni odklon. Če vpletemo še solarno aktivnost in qbo sem že pred leti ugotovil da so najboljše zime, ko imamo nizko sončno aktivnost in qbo east. In za pogostost razpada polarnega vrtinca velja podobno saj se je pojavil v 39% dogodkov, torej v slabi polovici. Letos imamo visoko sončno aktivnost in stratosfersko vzhodnik, pri visoki sončni aktivnosti je pojav pogostejši.
Sledi analiza vseh dogodkov, pri vseh sem najprej pogledal temperaturne anomalije na 10mb slab mesec pred začetkom razcepa polarnega vrtinca nad severno hemisfero. Nato pa temperatura nad Evropo 5-20 dni po dogodku razcepa oz. dispozicije polarnega vrtinca. Kot lahko vidimo so rezultati iz dogodka do dogodka različni, ponekod sploh ni bilo še nobenih znakov, da se bo kaj zgodilo slab mesec prej, saj je videti precej vijolične barve, ki pomenijo močan polarni vrtinec. Temperaturne anomalije nad Slovenijo kažejo, da smo imeli po dogodku v 16/46 oz. 35% podpovprečne temperature. Zato še zdaleč ni treba misliti, da zdaj ko slabi vrtinec da bodo sledili snežni meteži in bo vreme postalo zimsko. Ta analiza je pokazala da se je to zgodilo le v tretjini primerov. Vsaj kar se tiče temperature….
Podobno kot pri sezonskih napovedih lahko tudi tu določimo analoge ob dogodku, ki prihaja. Lahko določimo leta, ki so najbližja. To so 9.1.1977, 2.1.1985, 7.1.2004, 21.1.2006 in 18.1.2012. V vseh teh letih smo imel kar zimsko vreme tudi nad Evropo oz. Slovenijo. Zadnji trije so bili dogodki tipa dispozicije, kar pa še ne pomeni, da ne more biti mrzlo. Poglejte si dogodke med 2010 in 2020 in zonalne vetrove. Januarja 2012 v svetlo zeleni barvi zonalni tok na 60N ni nikoli padel pod nič, vendar pa je bil oslabljen dolgo časa in čez nekaj dni smo imeli hud mraz(konec januarja), ko so številne reke zmrznile. In najbolj pomembno od vsega je ravno to, koliko časa ostaja polarni vrtinec šibek. Med 4m/s in -1m/s ni velike razlike. Sploh, če traja tista negativna vrednost le en dan, nato pa gre spet močno navzgor.
Za letos kaže, da se bodo karte začele obračati po 5.januarju, zonalni vetrovi se bodo do novega leta spet precej okrepili, nato pa sledi oster padec, okoli 10.januarja pade povprečje vseh članov na 0. To pomeni, da bomo blizu obrata v vzhodne vetrove in zapisali bomo nov dogodek močnega segrevanja, ki bo privedlo do razcepa ali dispozicije polarnega vrtinca.
Na koncu si poglejmo še kaj pravijo karte, ki jih gledamo v troposferi na 500mb. CFS prvi izračun, ki kaže da bo januar hladnejši od dolgoletnega povprečja nad Evropo. Seveda potrebuje več zaporednih izračunov s podobnim izidom, da bo viden trend. Skupinski izračun ecmwf, cmc in gfs zaenkrat vsi hladnejši glede na 1991-2020. Spremljajmo naprej zanimiv razvoj dogodka oslabitve polarnega vrtinca.




















Trenutni modelski izračuni za januar.











Gregor Skok(ciklon.si)
Vir fotografije: weatherbell.com

[komar]

Nisem edini, ki napoveduje hudo poletno sušo. Dobra novica pa je, da me še niso zaprli zaradi širjenja panike. Mogoče bodo pa ZN zaprli.

https://siol.net/novice/svet/zn-opozorili-na-slabe-napovedi-za-letosnje-leto-624380