V kratki slikovni predstavitvi bom poskusil ponazorit glavne dominantne vetrove pri nas v Sloveniji. Istočasno pa kako so ti vezani na t.i fenizacijo (sušenje) padavin, v drugem primeru pa seveda orografski dodatek padavin. Sploh zanimivo mi je kako se razporeditev padavin po Sloveniji praktično že lahko zelo spremeni ob majhnem obratu vetra po višinah. Ob hkratnem nastanku ciklonskih območji seveda v naši bližini.
Pa poglejmo naše klasične dominantne JZ višinske vetrove ob primeru Genovskega ciklona.Privetrna stran pregrade je v našem primeru na JZ-Z-J strani in s tem prisilni dvig po vertikali in dodatek padavin. Istočasno je zavetrna stran na S-SV-V strani, če je vertikalni spust dovolj velik se zračne mase posušijo v smeri dna kotlin/doline. Seveda še vpliva marsikaj drugega, če je dolina dovolj ozka potem se spust ne dogaja prav do dna. Če je ovira dovolj visoka že v nadaljevanju takoj na severu, potem sušenje ni tako izrazito. Istočasno se sicer redko, a ob dovolj močnemu vetru predstavi prehodno glavnina tudi na zavetrno stran hriba. V primeru če tok vetra obteče nek hrib. Padavine pa so navadno najbolj močne tam, kjer se dolina/kotlina "slepo konča", je dvig najbolj izrazit in kondenzacija najhitrejša. So pa tudi pojavljajo različne situacije, sploh v zimskem času, ko po višini dominira močan jugozahodnik, v spodnjih plasteh pa so vetrovi šibkejši in obračajo že na blage "severne" ob (jezeru hladnega zraka). Gre za veliko različnih primerov, predstavil sem samo dva, ki ju že sam poznan. V tem zadnjem je zaradi že "velike" nasičenosti zraka tudi v dolini "sušenje" nekoliko omiljeno na zavetrni strani.
Cona konvergence (stekanja zraka) in divergence (raztekanja).
Veter pri tleh.
850hPa.
700hPa.
Klasični primer Genovskega ciklona ob mejni situaciji (8.1.2010).
Situacija ob JV vetrovih.Jugovzhodni ali južni višinski vetrovi se aktivirajo navadno ob klasičnem prehodu ciklonskih območji preko Italije z južnejšo tranzicijo v smeri osrednjega-severnega Jadrana in Balkana. Takrat vetrovi tako po višini, kot tudi spodaj obrnejo. Zaradi razgibanega reliefa Slovenije in drugačne lege ciklona se zgodi, da lahko po višini pihajo omenjeni JV vetrovi, v spodnjih plasteh pa pride do klasičnega obrata v dominanten severovzhodnik. Ta obrat vetra seveda drastično spremeni razporeditev padavin, takrat v primerjavi z JZ vetrovi postane zavetrna stran dejansko privetrna. Največji je v našem primeru dvig, ker bolj gledamo vetrove v spodnjih plasteh po vertikali na S-SV-V strani dovolj visokih hribovitih pregrad. Na JZ-J-Z strani pa se takrat ob dovolj močnih vetrovih pogosto pojavlja fenizacija. Skratka teorija pravi tudi, da močnejši je veter višje bolj bo nekje sušilo padavine, spet na drugi strani pa bo vse večji faktor dodatka orografskih padavin. Trenutno sem našel le primer situacije ob JV višinskih vetrovih, bom pa v naslednjih dneh poiskal še eno situacijo iz preteklosti ob južnih vetrovih.
Raztekanje in stekanje zraka na podlagi dominantnih tokovnic.
Veter pri tleh.
850hPa.
700hPa.
Lep primer Jadranskega-Balkanskega ciklona. (24.1.2014).
Južni vetrovi.Situacijo ob dominantnih južnih višinskih vetrovih je bilo zelo težko poiskat. Saj navadno je po višini čisti jugozahodnik, ali pa vzhodnejša tranzicija ciklona ob obratu na jugovzhodnik. Spodaj sem le našel nek primerek. Pa še v tem ne gre za klasično zadevo.
Stekanje in raztekanje zraka.
Veter pri tleh.
850hPa.
700hPa.
To so verjetno tri najbolj pogoste in dominantne smeri vetra ob padavinskih situacijah. Torej JZ-J-JV višinski veter in JZ-SV ali J-S, JV-SZ smer prihoda padavin. Ostale tipologije so redkejše in prinesejo manj padavin, ali pa se dogajajo v stilu poletnih neviht v topli polovici leta.
In še za zanimivost SZ višinski tokovi.No pa poglejmo kje je fenizacija ob omenjenem višinskem vetru najbolj intenzivna v Sloveniji. Torej ob sušenju zrak pri efektu vertikalnega spusta zraka v smeri dolin.
1. Največji učinek vidimo je na JV-V strani Pohorja, vertikalni spust znaša tam okoli 1200 m. Sploh območje okoli Slovenskih Konjic (zahodnega dela Dravinjske doline)-Slovenske Bistrice do letališča Maribor (že dela Dravskega polja).
2. Bohinjska dolina ob spustu zraka iznad Julijskih Alp, sicer na JV-J stran se spet hitro zrak nazaj dviguje, tako je efekt manj izražen.
3. Zgornja Savinjska dolina in vzhodni rob Dravograda.
4. Deli Bele Krajine in okolice Črnomlja. Ti se bodo najbolj segreli v prihodnjih dneh ravno zaradi izjemno specifične lege, ob nizki nadmorski višini (pod 200 m) in po "zračni" razdalji so že relativno blizu Kvarnerja.
850hPa.
Po možnosti še kaj dodam.
Vreme