ZEVS Forum

Zanimivo! :clap:

Povezava na članek v časopisu Dnevnik (20. 7. 2010):

http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/1042374857

lp, Medovreme

A bodo radar postavili na lokacijo nekdanjega radarja za potrebe raketne obrambe JLA, ko so takrat zravnali vrh Pasje Ravni in jo tako znižali za cca. 10-15m.

Pa upam, da tudi mi dobimo boljšo kvaliteto radarske slike ne pa tak "crap" kot zdaj.  :banghead:  :smash:

Tudi v Delu (http://www.delo.si/clanek/114213) pišejo o tem.

Opa, fajn tole. :icon_cool:
Morda kdo ve do kdaj naj bi bil postavljen? :icon_smile:

Mislim, da v roku 5-ih let (nekaj takega so omenjali tudi na predavanju SMD).


lp

Upam, ampak dvomim. Se bo že našel kdo, ki bo trdil, da radar slabo vpliva na komarje, mušice, ptice, bizone ali kaj podobnega, pa še cev kup sevanja... Ljudje smo načeloma precej butasti... Žal...

LP Ciril

PS: kakor vem, je en radar v lasi ARSO še od prejšnjega stoletja, pa ga ravno zaradi takih zadev niso mogli postavit.  :banghead:

Ciril, če ima to ARSO v planu, bo to izvedel, tudi če bodo lokalni ljudje temu nasprotovali. Kaj pa je človek proti taki instituciji? NIČ! Poznamo take primere iz Zasavja, ko je lokalno prebivalstvo nasprotovalo proti tem in onem- vse se ve! Nič ne pomaga. Pa tudi drugod so taki primeri. Ko bo ARSO podpisal zadevo, se bo to tudi uresničilo. Kdaj bo to, pa samo oni vejo.


lp

Dejan, ni tako lahko to :smash:
Elektro Slovenija, ki je v državni lasti bi potemtakem že zdavnaj imela svoje veterne elektrarne na Volovji Rebri, pa so tazeleni, ki se oglasijo samo tu pa tam, zaenkrat močnejši od državnega aparata :icon_rolleyes:

Očitno imajo "zeleni" tam bistveno več dokazov za npr. prelet ptic in podobnih zadev. No, če po pravici povem, nisem dovolj dobro seznanjen s problemom Volovjih reber.
Pri nas dokazov o onesnaženju nimamo kaj preveč- zaenkrat so to fotografije, ki pa očitno nič ne pomenijo. Na naših merilnih postajah se merijo plini:
-žveplov dioksid (SO2),
- dušikovi oksidi (Nox),
- trdi prašni delci (PM10),
- ogljikov monoksid (CO),
- temperatura dimnih plinov in
- kisik (O2).

Od tega so javni podatki za SO2, O3, NO2 in prah. Ti plini so res v mejah normale zadnje čase, vendar ti plini vseeno niso tako nevarni za zdravje ljudi in narave, kot tisti plini, ki se ne merijo oz. jih je težko izmeriti. Lepa primera sta benzen C6H6 in težke kovine. Tega je v zraku pri nas sigurno več. Ampak, ker ni pravih dokazov o obstoju teh plinov, je ARSO lepo podpisal dovoljenje in onesnaževanje se lahko nadaljuje.


lp

Kolikor sem govoril z B. Strajnarjem, lokalno prebivalstvo ne nasprotuje postavitvi tega radarja. Bo pa ta zadeva vsekakor prej, kot v petih letih :buttrock:

Investitor mislim da so bili Elektro Primorska, ELES ima čez prenosno omrežje in ne takih mlinčkov. In ELESu taki propelerji same težave povzročajo v sistemu zaradi svoje nestanovitnosti. Tako da imajo zeleni v tem primeru prav, taki mlinčki se postavljajo samo zato, ker nekdo mastno služi (subvencije države), ne pa zato, ker bi bili rentabilni ali celo "zeleni". Toliko za info.

Slučajno sem zaposlen v eni od distribucij, pa poznam zadevo po notranji strani, ne tisto kar je za javnost. :-X
Ja, mastno bi služili, samo ne distributerji ampak posamezniki v državnih uradih. Pa niti ne bi bili mlinčki, in tudi ne povzročajo težav v omrežju.
Drugače jih ne bi uporabljala ena najmočnejših Elektro korporacij v EU(Nemci) se ti ne zdi?  :icon_rolleyes:

Sicer sem pa že mimo, jaz tu končujem :icon_razz:

Nemci so z veliko pomočjo veternic(izklop daljnovoda in sprememba proizvedene moči veternih polj) enkrat že prav uspešno skoraj sesuli evropsko omrežje(razpadlo je na 3 dele). In ta velika korporacija sploh nima vseh veternih polj vklopljenih v omrežje, ker imajo zaradi njih dosti težav pri regulaciji pretokov moči.

Fantje, dovolj bo o vetrnicah. Če hočete si lahko odprete novo temo v smetišču pa tama debatirate kolikor vas je volja.  :icon_wink:

kaj čmo?Smo svetlobna leta za Zahodom pri spremljanju okolja in vremena...in vprašanje je kdaj se jim bomo sploh do polovice tehnike sploh približali....

Pred dnevi sem imel kontakte z Arso, kjer sem se pozanimal, kako napreduje prokjekt Bober. Predvsem me je zanimalo, kako daleč je z nakupom in postavitvijo novega radarja padavin na Pasji Ravan. G. Gregor Sluga, odgovoren za projekt, je razložil, da sicer zamuja dobro leto - finančne težave, ima pa nova vlada nekoliko več posluha in se pričakuje, da bo stvar šla sedaj spet nekoliko bolj hitreje.
18. aprila je bil na Arso tako posvet z podžupani in predsedniki krajevnih skupnostih, ki mejijo na ozemlje, kjer bo stal novi radar. Kot je povedal, imajo zemljišče že odkupljeno, tudi gradbeno dovoljenje je že skorajda pri kraju, le domenit se še morajo, od kje točno bodo vlekli elektriko in vodovod. Hrati bo tu tudi vremenska postaja z merjenjem vseh parametrov, vključno z snežno odejo. Ne bo pa tu kakega večjega objekta, le malo bolj kvalitetnejši kontejner bo postavljen z vso potrebno opremo, ki jo pač tak opazovalni center potrebuje.
Se pa v kratkem v vasi Črni Vrh nad Polhovim Gradcem (vas, ki meji na hrib Pasjo Ravan) pričakuje posvet z krajani in ostalimi, ki bodo želeli prisostvovati na tem sestanku, kjer bo tekla beseda predvsem o vplivu radarja na okolico, pa tudi vse o postavitvi radarja in ostale pripadajoče opreme.
Kdaj točno bo to, se še ne ve - enkrat ta mesec, me bo pa g. Gregor o tem obvestil in takrat bom tudi jaz tu gor prilepil datum, če bo še koga zanimalo iti tja.


Projekt Bober (http://www.arso.gov.si/o%20agenciji/EU%20sofinancira/Predstavitev%20projekta.pdf)


Lp, Robert

hvala za tele izčrpne informacije  :clap:

Predstavitev radarja v Črnem vrhu nad Polhovim Gradcem:

Agencija Republike Slovenije (ARSO) v sodelovanju z KS Črni Vrh vabita na predstavitev načrtovane aktivnosti na Pasji ravni in v bližnji okolici,
ki bo v torek, 29. maja 2012 ob 19.uri, v dvorani Doma krajanov na Črnem Vrhu, na naslovu Črni Vrh 37a, 1355 Polhov Gradec.


Vir:
mag. Gregor Sluga

Vodja Sektorja za prizemno meteorološko mrežo
Urad za meteorologijo
Agencija za okolje Republike Slovenije

Uuu, tole bo spet punt na ČV, kolikor se spomnim teh stvari, ko sem bil še svetnik v tej KS ;)

Upam, da bodo stvari prišle skozi (pa če bi kje zraven slučajno zrastla še kakšna GSM/UMTS bazna postaja, tudi ne bi bilo tako slabo)...

Pozdravljeni,

Včeraj sem se na Črnem Vrhu udeležil predstavitve načrtovane aktivnosti na Pasji Ravni v zvezi z novim radarjem. Prisostvovalo nas je 32 udeležencev, gostje iz Arsa, navzoči je bil še župan naše občine Dobrova- P.G., župan občine Sevnica, predstavniki sosednjih KS, podžupan občine Gorenja Vas-Poljane.
Najprej je vse prisotne pozdravila in nagovorila predsednica tamkajšne krajevne skupnosti ga. Tončka Dolenc. V nadaljevanju se je predstavil direktor Arsa, dr.Silvo Žlebir in nam nakratko predstavil projekt Bober (Boljše Opazovanje za Boljše Ekološke Rešitve), nato pa še opis načrtovanih aktivnosti na območju Pasje Ravni. Te so: V začetku junija 2012 bo šel razpis za novi radar, ki bo trajal nekje do konca leta. Potem računajo na kake pol leta na morebitne pritožbe na razpis in do konca leta 2013 naj bi radar prispel v Slovenijo. Sama postavitev se bo izvedla v letu 2014. Sredstva so sedaj zagotovljena -za celoten projekt Bober cca. 34.000.000,00 EUR, od tega je 85 % prispevala EU in 15 % RS. Nekaj malega teh sredstev je tudi že porabljenega v okiru tega projekta.
Poleg radarja bo na tem območju, ki bo zajemalo površino cca. 20x20m,  locirana tudi avtomatska vremenska postaja z dodatnimi meritvami padavin in samodejno napravo za merjenje višine snežne odeje. Nameščeni bosta vsaj dve kameri za pogled v živo. Na samem radarju bo na višini cca. 20 razgledni stolp oziroma balkon v radiju 360 °, kar je že v dosegu izven območja najvišjih dreves (15m) , na katerega bo občasno omogočen dostop za obiskovalce. Stalnega opazovalca zaradi same avtomatizacije na objektu (kontejner) nebo, bo pa Arso verjetno sklenil nekakšno pogodbo z bližnjimi vaščani za morebitno občasno prisotnostjo za odpravljanje manjših motenj na objektih. Cesta bo zato pozimi redno plužena do vrha, še prej pa jo bodo nekoliko preuredili in na spodnjem delu, kjer je večji klanec, le tega tudi ublažili z novo traso -glej sp. sliko. Za pošiljanje podatkov v Ljubljano na Arso bo potrebno v Črnem Vrhu postaviti nek telekumukacijski odajnik ali pa pripeljat optiko do same vasi in naprej do radarja, kar je vsem interes, še posebaj pa vaščanom. V vednost naj povem, da je iz gorenjevaške strani optika pripeljana že do vasi Kremenik, mislim da do kmetije Stržinar - glej atlas SLO,  cca. 2,3 km zračne razdalje do Pasje Ravni.
V nadaljevanju nam je g. Divjak razložil sestavo in delovanje radarja ter njegove posledice na okolje. Radar bo imel anteno v obliki rotacijskega paraboloida s premerom okoli 5, teh je tudi največ na trgu . Sistem deluje tako, da antena pošilja(kot bi si predstavljali rafalno streljanje)elektromagnetne valove v ozračje, ki potujejo s svetlobno hitrostjo. Izsevani impulzi so dolgi po 300 metrov, povprečna moč sevanja pa znaša 300 W. Delujejo, kot bi si predstavljali mikrovalovno pečico in zato bi se snovi oziroma predmeti, ki bi bili v dosegu teh impulzov, segrevali. Čim bližje, tem bolj.Ti impulzi so v začetku široki 1 cm, na razdalji 100 km -2 km in po 200 km že 4 km in takrat, če gre za manjši oblak, se že pojavljajo manj točne meritve. Ko ti zadanejo trdno snov (v našem primeru kapljice, ledene kristale, itd.) se odbijejo nazaj do antene. Meritve se nato shranijo v računalnik, hrati radar dobi podatke sosednjih radarskih postaj in jih po potrebi uporabi. Tu se potem obdelajo meritve iz katerih je mogoče razbrati vrsto, jakost, smer in gibanje padavin. Izhodni produkt so grafične slike radarskih odmevov, katere so dosegljive na spletu.  Bodoči radar bo za svoje delovanje potreboval moč 25 KW, ki jo bo dobival iz bližnje trafo postaje, pri kmetiji Skobl na Bukovem Vrhu- glej opis sp. slike in zato nebo  ogrožal priklučno moč ostalim odjemalcem v vasi, karje v začetku tudi bila bojazen med navzočimi.
Radar bo sposoben detektirati odmeve do razdalje 500 km, vendar je zaradi ukrivljenosti zemeljskega površja njegov uporaben domet 250km od antene. Antena (kupola) se vrti s hitrostjo 3 obratov v minuti in pri naklonskih kotih med 0 in 30 stopinjami.
Posamezna radarska meritev je sestavljena iz več obratov antene in se začne vsakih 10 minut ter traja približno 5 minut. Sevanje radarja pod samim objektom je nična, nevarno pa je v radijusu 1 km, vendar od višine kupole in navzgor. Ker v bližnjem območju ni višjih hribov (Blegoš 1560 m in Stari vrh 1200 m so oddaljeni že več kot 10 km), zato te nevarnosti ne obstaja.
Na koncu nam je namenil nekaj besed še naš župan in župan občine Sevnica. Te občine pa zato, ker se v njenem območju nahaja hrib Lisca z že več kot 30 let postavljenim radarjem na njej. Povedal je, da na tem območju kar nekaj kmetij in da ti ljudje zaradi tega nimajo nikakršnih zdravstvenih ali kakšnih drugačnih problemov. Z postavitvijo radarja se je obiskanost Lisce izjemno povečala in je najbolj obiskana turistična točka v občini. Na vrhu imajo vzletišče padalci, pred leti je gori obratovalo manjše smučišče z vlečnico. Zaposleni na radarju opravljajo redne zdravniške preglede, nekateri so tu gor že od samega začetka in z zdravjem nimajo nikakršnih težav. Nasprotno, so zelo živahni in kerlc možakarji, neve se pa ali je to zaradi radarja ali cvička, se je še pošalil. Trenutno jih gori opravlja tekoče delo le še trije uslužbenci Arsa, pred časom jih je bilo celo 6 ali 7 zaposlenih. Redno se tudi opravljajo meritve od neodvisne inštitucije. Skratka, radar na ljudi naj nebi imel vpliva, na nas samih pa je ali temu verjamo ali pač ne. Tudi začuda ni bilo čutiti kakega nasprotovanja med navzočimi v dvorani. Sestanek se je zaključil z vprašanji gostov v dvorani, ki pa jih je bilo malo. Tudi sam sem se oglasil. Zanimalo me je, zakaj nam ni omogočena vidna popolna radarska slika padavin, saj veste, tista vijolična barva. V začetku sem dobil odgovor, da je slika taka kot jo imajo tudi oni, a na moje prigovarjanje so le priznali, da je njihova resolucija nekoliko boljša. So pa obljubili, da naj bi z novim radarjem bil vpogled za vse enak. Pa, da vidimo  :police:  .
Drugo moje vprašanje se je nanašalo na avtomatske postaje in sicer zakaj so tako poredko objavljeni podatki iz teh postaj. Odgovor je bil, da ko se bo končala posodobitev in postavitev novih lokacij v okviru Bober, se bodo le te javljale na 10 min in z še več podatki.
Sestanek se je zaključil okrog pol devete ure zvečer, debata z domačini pa se je nadaljevala še pozno v večer. Bil je torej koristno poučen večer, pričakoval sem še koga vas, da se mi pridruži. Mogoče kdaj ob nasljednji debati, ki jih bo verjetno še v teh koncih.

Lp, Robert


Okvirna skica projekta ( Točna lokacija je: 46.05.52.42N,  14.13.44.30E - google earth)
(http://www4.slikomat.com/11/0530/t41-Brez-n.png)

Hvala za nazorno predstavitev   :icon_wink:

Zelo zanimivo branje. Hvala za izčrpno predstavitev projekta.

Hvala za obveščanje. Komaj čakam na novi radar,saj je ta na Lisci že zastarel.

Super si tole predstavil @Oblak :icon_wink:
Zdaj pa sledi čakanje in upam,da se ne bo vse zavleklo,kot je to pri nas v navadi.

Odlično! :)

lp, Medovreme

Tole sem dobil na Arsu. Študija izvedljivosti projekta podaja okvirne lokacije novih meteo postaj s seznamom instrumentov za spremljanje stanja voda in ostalih vremenskih spremenljivk. Zraven so podane tudi lokacije kamer  :buttrock:


(http://www4.slikomat.com/11/0604/jja-Zajeta.png)
(http://www4.slikomat.com/11/0604/e9d-Zajeta.png)
(http://www4.slikomat.com/11/0604/xu4-Zajeta.png)

Prevedene spremenljivke v razpredelinici:

avtomatska postaja
zračni tlak
temperatura in vlažnost
meteorološki zaslon
temperatura na 50cm
temperature v globini 5,10,20,30,50 cm
vlažnost zemlje v globini 10,20,30 cm
 ?vlažnost
sončna energija
hitrost in smer vetra
količina in intenziteta padavin
veter ščit za merilnik padavin
detektor padavin/trajanje
višina snega
vrsta padavin
višina oblakov
vidljivost/ vreme
kamera v živo

Nekaj izrednih lokaciji kamer :icon_wink:

Superca.  :buttrock:

Vsi, ki ste zainteresirani sodelovati na javnem razpisu Nadgradnja vremenskega radarskega omrežja, imate čas do 6.8.2012  ;)

Razpisna dokumentacija vsebuje 3 sklope:

SKLOP 1: Radar RC Lisca –
nadgradnja strojne opreme


SKLOP 2: Radar RC Pasja ravan –
nabava strojne opreme

SKLOP 3: Radarsko omrežje SIRAD
– nabava procesne opreme


Več na http://www.arso.gov.si/o%20agenciji/razpisi/javna_narocila.html  :buttrock:

Danes se izteče rok za odajo ponudb za novi radar. Bo zanimivo pogledat, koliko jih je prispelo.  8)

A se že ve kaj več?

Obveščen sem bi le toliko da aktivnosti glede postavitve radarja potekajo dalje in da je trenutno v pregledu gradbeno dovoljenje.  Koliko je prispelo vlog, mi še ni znano. Vsekakor bo potreben sedaj nekaj mesečni rok za morebitne pritožbe.

Razpis za radar Pasja Ravan je uspel in so tik pred podpisom pogodbe z dobaviteljem. Radar bo predvidoma operativen konec leta 2014.

Edit: Na Meto.si radar Lisca že viden, na Arso strani ostaja prazen

(http://shrani.si/f/U/za/4nKTopfE/zajeta-slika-meteo-radar.png)

Izšel je nov razpis. Pa se le počasi premika naprej  :icon_wink: http://www.arso.gov.si/o%20agenciji/razpisi/javna_narocila.html (http://www.arso.gov.si/o%20agenciji/razpisi/javna_narocila.html)

Za radar je bila najugodnejša ponudba od Vaisale, to je znan finski
proizvajalec meteorološke opreme. Sicer niso najbolj uveljavljeni pri radarjih, a še zmeraj zelo solidni,
mogoče bo cena vzdrževanja malo draga.

No, pa smo le dočakali. Gradbeno dovoljenje za novi radar je dokončano, izšlo pa je tudi javno naročilo za izvedbo GOI del za Radarski center Pasja ravan. Rok za oddajo ponudb je 27.05.2013 do 10:00. Nekaj časa bo trajal pritožbeni rok, od podpisa pogodbe do predaja objekta v uporabo pa ima izvajalec časa le 4 mesece  :buttrock: Vrednost del je ocenjeno na  402.512,68 EUR brez DDV


Javno naročilo
http://www.arso.gov.si/o%20agenciji/razpisi/javna_narocila.html (http://www.arso.gov.si/o%20agenciji/razpisi/javna_narocila.html)

Stanje na projektu Bober januar 2013
http://www.arso.gov.si/o%20agenciji/EU%20sofinancira/Stanje%20na%20projektu%20BOBER.pdf (http://www.arso.gov.si/o%20agenciji/EU%20sofinancira/Stanje%20na%20projektu%20BOBER.pdf)

Super!
Morda pa otvoritev novega radarja sovpade s postavitvijo društvene postaje na Lubniku...
Lp, Marko

2. avgust 2013

Pričetek gradnje novih merilnih mest
Projekt BOBER

ARSO je v okviru projekta BOBER začela graditi nova merilna mesta za spremljanje stanja vodnega okolja po vsej Sloveniji. Trenutno je v izgradnji 32 merilnih mest: enajst je meteoroloških, sedem za spremljanje podzemnih voda ter štirinajst za spremljanje površinskih voda.

Vir: http://www.arso.gov.si/o%20agenciji/novice/ (http://www.arso.gov.si/o%20agenciji/novice/)

Pa se kaj ve na katerih lokacijah bo postavljenih 11 novih meteoroloških merilnih mest?

ena nova bo (kolikor slišal) na reki Unica (sedaj je ročno vpisovanje vodostaja itd). Napajanje pa preko sončnih celic.

Za vse, ki so dvomili v postavitev novega radarskega centra na Pasji ravan, za dokaz prilagam današnjo Galerijo slik (http://forum.zevs.si/index.php/topic,5269.msg242846.html#msg242846).
Hrati že poteka tudi izkop za optiko, ki bo speljana iz Črnega Vrha (do kmetije Kozovc v zemlji, od tu do GD Črni Vrh, kjer je že speljana optika, pa po drogovih).
Električni vod bo speljan iz Bukovega vrha (od kmetije Skobelj). Tudi cesto do samega vrha, ki je bila v zelo slabem stanju, se obnavlja in je že precej boljša.

Stanje na projektu Bober na dan, 31.07.2013  - Povezava (http://www.arso.gov.si/o%20agenciji/EU%20sofinancira/Stanje%20na%20projektu%20BOBER.pdf)

Trenutno na radarju potekajo še zadnje kalibracije, so pa na Arso z delovanjem samega sistema zelo zadovoljni. Prve radarske slike padavin lahko javnost pričakuje že konec aprila ali v začetku maja, bo pa to kompozit slike Lisce in Pasje Ravni. Glede visokoresolucijske slike pa žal še vedno ne bo nič in tudi kakega upanja v prihodnje ni.
Uradna otvoritev radarskega centra Pasja Ravan pa bo 16. maja 2014  :buttrock:

p.s.Moderatorji, je možno, da bi prispevke iz vremenskega reporterja (http://forum.zevs.si/index.php/topic,5269.45.html) prenesli sem, da bo vse na kupu ?

Koliko pa stane visokoresolucijska slika/mesec?

Cenik je tukajle:
http://www.arso.gov.si/o%20agenciji/katalog%20informacij%20javnega%20zna%C4%8Daja/cenik%20za%20posredovanje%20informacij/

Na mesec, 468,89 € + verjetno še materialni stroški (obdelava).

lp, Marko

Na živce mi že grejo s tem škrtuhastim odnosom! :banghead:

Bi imeli več "nakupov" in prihodkov, če bi bila cena kakih 5 €... Ampak skoraj 500 na mesec je pa res tumač.

Ostal sem brez besed..... :banghead:

Sej pa arso ni privatna firma, ki bi se tepla iz mesca v mesec za preživetje  :icon_haha:
Sicer pa, kaj vam bo visokoresolucijski radar? Morda delate življensko potrebne študije, da se tako sekirate za ceno?

Cena je najbrž namenjena vsem tistim komercialnim podjetjem, ki od tega služijo in živijo.

Radar dela.

http://www.arso.gov.si/vreme/napovedi%20in%20podatki/radar_anim.gif

Kateri stric iz ozadja jih je prepričal, da so nam privoščili boljšo resolucijo?

Odgovor na vprašanje, zakaj imamo pri nas le do 55dBZ, Hrvati pa več

Kopirano z maila na telefonu, pa mi je malo odveč popravljati šumnike, za prebrat bo že

Zanimiva razlaga. Ampak "tečni" pa ste :icon_mrgreen:

Za lažjo predstavo še mreža merilnih mest na zemljevidu

(http://www4.slikomat.com/13/0911/9nn-Meriln.png)

Radar na Pasji ravan danes ni deloval med 10:15 in 13:30 zaradi opravljanja določenih meritev v sami kupoli in okolici ter rednega vzdrževanja. Nič posebnega....
Štiri panoramske kamere za ta RC so že prispele in naj bi jih kmalu montirali na vrhu stolpa.

Mreži merilnih površinskih voda, se bo kmalu pridružila tudi avtomatska merilna postaja na reki Unica pri gradu Hasberg (sedaj je vsakdnevno ročno vpisovanje in poročanje), tako bomo lahko ON-line opazovali nivo reke Unica oz  "jezera".

Max vodostaj iz letošnjega leta je povsem zgoraj... iz leta 20.. (pa spodaj) (sedaj iz glave ne vem letnice) merilno mesto Malenščica v zaselki Malni
(http://shrani.si/f/2t/VF/1a2CbiRC/dsc07706.jpg)

max letošnji nivo je bil na polovici omare na merilnem mestu grad Hasberg
zraven pa izgradnja  mesta za novo omaro..(katere dno omare je letošnji max nivo vode)- verjetno računajo da višje voda ne more) :)
(http://shrani.si/f/12/uR/FxQ4fpz/dsc07707.jpg)

A ni malo čudno, da je merilno mesto za višino vode kar ob cesti in ne ob vodotoku?  :icon_question:
Saj verjamem, da pride voda tudi tu, vendar mi je vseeno smešno.

razumem...ampak situacija je sledeča.... merilno mesto se začenja  v vodotoku na robu reke, ko pa  se voda izlije iz brega pa pride v upoštev ta tabla na štali. Če bi tisto tablo podaljšali bi bilo malce čudno.. ob sušu gledati  10m lato  zasidrano z zajlam in potem bi prišel v upoštev samo še uporaba daljnogleda. In pa tudi tok reke jo bi utrgal. Tako da pri nas imaš tudi na preostalih merilnih mestih vodomere v sami strugi reke, potem pa tudi 500m od same merilne late v strugi  ob robu polja. Še najbolj bližja je ta na zadnji sliki, ko je merilna lata sredi struge na mostu, ki lahko odčitavaš višino neke določene visoke točke vode. Ampak letos je pa bilo "malce" več vode.. pa so prišli nabiti  merilno lato na omarico merilnega mesta.

Tile gradbinci pa tudi ob nedeljah ne počivajo, tako so tudi včeraj nadaljevali z deli za avtomatsko merjenje (zidanje, ravnanje... skratka..gradbena dela).

Projekt BOBER je bil potrjen v okviru OP ROPI že avgusta 2007, od tega leta naprej potekajo na Agenciji tudi posamezne aktivnosti kot priprava na izvedbo projekta. Sklep Evropske komisije je bil izdan 25.5.2010. Projekt se bo končal 30. 6. 2015.

Predvideni stroški projekta so ocenjeni na 32.962.821 EUR. Projekt ne bo ustvarjal prihodka. Denarna sredstva za financiranje projekta so zagotovljena v Proračunu Republike Slovenije na proračunskih postavkah ARSO, in sicer:

    PP št. 9537 - SSSV – Nadgradnja sistema za spremljanje in analiziranje stanja vodnega okolja v RS – 07-13 – udeležba EU 85%, in
    PP št. 9431 - SSSV – Nadgradnja sistema za spremljanje in analiziranje stanja vodnega okolja v RS – 07-13 – slovenska udeležba 15%.


Vir: http://www.arso.gov.si/o%20agenciji/EU%20sofinancira/ (http://www.arso.gov.si/o%20agenciji/EU%20sofinancira/)

Da ne bomo zaradi zamujenih rokov morali tudi tu vračati EU sredstva  :banghead: :banghead:

RADARSKO MERJENJE PADAVIN

Pogosta vprašanja z odgovori

Radarska slika kasni eno uro. V glavi radarskih slik je zapisan čas, ko se je radarska meritev začela. Sama meritev in njena naknadna obdelava trajata približno 10 minut. Po tem času je radarska slika dostopna na javnem spletu. Čas, zapisan v glavi slike, pa ni uradni čas v Sloveniji. Je tako imenovani Universal Time Coordinated in je približno enak srednjemu sončnemu času na poldnevniku skozi astronomski observatorij Greenwich v Angliji. Uradni čas v Sloveniji je za 1 uro (pozimi) oziroma za 2 uri (poleti) večji od njega. Če na sliki piše, na primer, 12:00 UTC, je bila meritev izmerjena ob 13:00 oziroma 14:00 po uradnem času v Sloveniji.

Kaj pomenijo različne barve na sliki? Barve na sliki označujejo jakost izmerjenih padavin.
Modra: rahle padavine •Zelena: zmerne padavine
•Rumena in oranžna: močne padavine
•Rdeča: zelo močne padavine
•Vijolična: verjetna toča

Jakost padavin je podana tudi v milimetrih na uro. Pet milimetrov na uro, na primer, pomeni naslednje: če bi trenutno izmerjena jakost padavin trajala eno uro, bi se v tem času na tleh nabrala pet milimetrov debela plast vode. Drugače rečeno: na vsak kvadratni meter bi padlo pet litrov vode.

Podobno je pri avtomobilih. Njihovo hitrost povemo s kilometri na uro. Če je trenutna hitrost avta sto kilometrov na uro, to pomeni, da bi v naslednji uri prevozil sto kilometrov. Če se ustavimo po desetih minutah, pa ne prevozimo sto kilometrov, marveč 10/60 x 100 kilometrov = 17 kilometrov.

Pri nas dežuje, radar pa nič ne kaže! Zaradi ukrivljenosti Zemlje je radarski snop pri velikih razdaljah že precej dvignjen nad tlemi. Pri 200 kilometrih, na primer, je spodnji del snopa dvignjen že za 2-3 kilometre. Če so padavinski oblaki nizki, jih radar zato ne zazna. To se rado dogaja zlasti pozimi, ko so skoraj vsi padavinski oblaki nizki.

Radar kaže, da dežuje, v resnici pa dežja ni! Nad vsako talno točko meri radar padavine na več različnih višinah, potem pa radarjev računalnik iz vseh izmerkov izbere največjega in ta se prikaže na radarski sliki. Kadar je zrak v spodnjih plasteh zelo suh, padavine izhlapijo, preden dosežejo tla. Včasih se pa tudi zgodi, da padavine zaradi močnega zgornika (dvigajočega se vetra) ne morejo izpasti. To se dogaja v sprednjih delih nevihtnih oblakov.

Zakaj se včasih pojavijo krogi okrog radarja? Radar meri atmosfero z anteno, ki se vrti okrog navpične osi. Vsak obrat naredi pri višjem kotu. Nad vsako talno točko zato radar meri padavine na različnih višinah. Iz vseh teh izmerkov potem radarjev računalnik izvleče največjega in ta se prikaže na radarski sliki. Kar se kaže na sliki, torej niso padavine pri tleh, ampak nekje nad tlemi.

Slojevite padavine so takšne, da imajo na višini izoterme 0 stopinj ojačan radarski odboj (zaradi taljenja padajočega snega). Vzdolž radarskega snopa - pri danem dvižnem kotu - se zato izmeri ojačan odmev tam, kjer snop seka pas taljenja. Različno nagnjeni snopi sekajo pas taljenja pri različnih razdaljah. Projekcije maksimalnih odmevov / odbojnosti na tla imajo zato obliko koncentričnih krogov.

Radarske slike so polne smeti. V principu bi moral Dopplerjev radar izločiti odmeve od vseh ovir, ki mirujejo, torej hribov, in zaznati odmeve od vseh ovir, ki se gibljejo, torej padavin. V realnosti pa se vmeša mnogo stvari. Koherenca radarjevega oscilatorja ni popolna, temperaturni pogoji oddajnika se spreminjajo, elektronika stari, obsevajo nas vojaški radarji in telefonska omrežja, listje na "stalnih" talnih ovirah se giblje, radarski snop se ukrivlja itd. Vse to povzroči, da se v izmerke prikradejo tudi odmevi od nepadavinskih ovir.

Je možno sliko povečati proti jugu? Aktualni izrez slike je namenjen prikazu vremena nad Slovenijo in v njeni bližnji okolici. Ta okolica naj bi bila tako velika, da neurja s točo prikažemo vsaj kakšno uro prej, kot prestopijo mejo. Na zahodu, od koder prihaja vreme, naj bi bil ta interval večji. Okolica naj ne bi bila prevelika, ker se potem informacija nad Slovenijo v njej izgubi. Izrez naj na silo ne seka markantnih geografskih objektov (zato sta v njem cela Istra in cela italijanska obala). Zaradi vizualizacije je primerno, da ima razmerje stranic 4:3 ali 3:2. Ugodno je tudi, da je število vsebovanih celic "lep" mnogokratnik. Robni geografski elementi izreza naj bi bili kolikor toliko homogeni, da je izboljšana numerična napoved vremena. V okviru teh uzd je torej potrebno optimizirati izrez. Zdi se nam, da je sedanji izrez za to precej dober in ga zato tudi ne želimo spreminjati brez dovolj močnega razloga.

Kot rečeno: prikazovani izrez je namenjen vremenu nad Slovenijo in v njeni bližnji okolici. Jadranske otoke pokrivajo (ali še bodo pokrivali) vremenski radarji s Hrvaške. Pokriva jih tudi kompozitna radarska slika celotne Evrope, ki pa žal ni dostopna na spletu. V njej naš radar ni odrezan proti jugu. Morda bo kdaj prišel čas, ko jo bomo lahko objavljali. Sedaj je ne moremo, ker bi morali za to plačevati izvorne podatke.

Se da dobiti kakšne druge radarske slike? Poleg kompozitne radarske slike padavin in njene animacije, ki ju objavljamo na uradni spletni strani in sta namenjeni splošni javnosti, so specialnim uporabnikom na voljo še naslednje slike: maksimalna odbojnost, vertikalno integrirana vodnost, višina vrhov oblakov in prizemna jakost padavin. Slike so v numeričnem (ASCII) in grafičnem (GIF) formatu in so dostopne preko podatkovnega strežnika FTP.

Kaj moram narediti za dostop do FTP? Za dostop do svežih radarskih slik na podatkovnem strežniku FTP morate pridobiti uporabniško ime in geslo. Osebno se oglasite na ARSO ter si ogledate razpoložljive radarske produkte. Potem z ARSO podpišete letno pogodbo. Po podpisu pogodbe vam dodelimo uporabniško ime in geslo. Dostop do slik na FTP ni zastonj, ampak zaračunavamo mesečne manipulativne stroške po veljavnem ceniku.

Na svojo spletno stran bi vključil radarsko sliko. Vse radarske slike, ki jih ARSO objavlja na svoji spletni strani, so javne in so brezplačno na voljo komurkoli za kakršnokoli uporabo, tudi komercialno. Na našo spletno stran z radarsko sliko lahko postavite povezavo. Ali pa grafično sliko kopirate k sebi, jo poljubno spreminjate in jo objavljate. Navesti morate le vir podatkov, torej ARSO.

Želim izdelati arhiv radarskih slik. Če hočete narediti omenjeni arhiv in ga dati na voljo javnosti, je to dovoljeno in ne potrebujete dovoljenja ARSO. Seveda pa pričakujemo, kot ste sami povedali, da dopišete, da so arhivirane slike pridobljene pri nas.

Kako natančne so radarske meritve? Lokacije padavin so natančne na +/- 1 kilometer. Do razdalje 75 kilometrov je jakost padavin natančna na faktor 3: če radar izmeri, na primer, 10 mm/h, so resnične padavine nekje med 3 mm/h in 30 mm/h. Urne akumulacije so natančne na faktor 2 in dnevne akumulacije na 25 %. Pri večjih razdaljah so padavine sistematično podcenjene. To velja predvsem za slojevite padavine. Radar je torej semi-kvantitativni merilnik padavin. Njegova glavna moč je v hitrih in prostorsko natančnih meritvah padavinskih ujm.

Je radarsko sevanje nevarno? Radarsko mikrovalovno sevanje spada med elektromagnetna sevanja. Ta se med seboj razlikujejo - med drugim - po valovni dolžini. Najdaljši so radijski valovi, sledijo pa jim mikrovalovi, infrardeča, vidna in ultravijolična svetloba ter rentgenski žarki in žarki gama. Vsako izmed teh sevanj vpliva na okolico in na živa bitja. Vpliv je odvisen od valovne dolžine sevanja in od njegove jakosti ter je lahko ugoden ali neugoden.

Mikrovalovi se pri vpadu na telo deloma odbijajo, večinoma pa vanj prodirajo in se v njem absorbirajo. Pri tem vzbujajo gibanje molekul v tkivih, to je, tkiva segrevajo. Pojav izkoriščamo pri zdravljenju nekaterih poškodb in bolezni. V mikrovalovnih pečicah pa termično obdelujemo hrano. Mikrovalovi imajo dosti preveliko valovno dolžino, da bi molekule razbijali (ionizirali), kot to počno žarki gama, rentgenski žarki in do neke mere celo ultravijolična svetloba.

Za preprečevanje škodljivih vplivov mikrovalov na zdravje ljudi obstajajo ustrezni varnostni standardi. ANSI/IEEE standard za dolgotrajno neškodljivo obremenitev splošne javnosti z mikrovalovi znaša 1 mW/cm2 (natančna vrednost je rahlo odvisna od valovne dolžine mikrovalov). Ostali standardi so podobni.

ARSO je zakonsko obvezan za merjenje mikrovalovnega sevanja v neposredni bližini in v širši okolici obeh radarjev. Meritve izvaja zunanja akreditirana institucija vsaka 3 leta oziroma po vsakem relevantnem posegu na radarskem oddajniku. Vse meritve do sedaj so pokazale, da so sevalne obremenitve okolice bistveno manjše od predpisanih dovoljenih vrednosti. Tipična sevalna obremenitev sprehajalca po Lisci ali Pasji ravni je manjša od sevanja mobilnega telefona na ušesu.

Vir: http://www.arso.gov.si/vreme/napovedi%20in%20podatki/RadarFAQ2.htm

"Začeli smo s testnim obratovanjem meteoroloških radarjev v krajšem časovnem intervalu (skrajšan z 10 na 5 minut). Dobri obeti še pred začetkom nevihte sezone! Možne bodo prekinitve radarskih produktov."

Vir: ARSO

 :bouncy:

Ne bi bilo slabo nekaj drobiža od teh silnih evropskih milijard, ki se nam obetajo v prihodnjih letih, zapraviti še za tretji vremenski radar. Tako bi imeli vedno vsaj dva operativna. ;D

Tako in ga postaviti nekje na vrh Pohorja, del Koroške in severne Štajerske imata katastrofalno pokritost pozimi. Tule sneži vedno pri praznem radarju.

Nekaj iz zakulisja radarskih meritev:

(http://meteorolog.si/wp-content/uploads/2021/05/202105_anton_zgonc-438x1024.png)

Vir: http://meteorolog.si/index.php/2021/05/14/anton-zgonc/