naslednje »

[MINIMAX]

Načrt za "Radensko", ki sem ga pred leti dal na net ne velja več, ker so zamenjali obliko plastenke na kar sem že opozoril!

Se bo treba lotiti novega umerjanja!

[Smučar]

Uf, hvala za opozorilo. No, zaenkrat mi še stara flaša dobro služi in kot kaže bo še kar nekaj časa. 

[šetor]

Načrt za "Radensko", ki sem ga pred leti dal na net ne velja več, ker so zamenjali obliko plastenke na kar sem že opozoril!

Se bo treba lotiti novega umerjanja!

Danes sem podatke primerjal in sem presenetljivo ugotovil da je padlo v dežemer 6mm padavin in se je zmotil le za -0,5mm v primerjavi s podatki. 

[Klobuk]

Načrt za "Radensko", ki sem ga pred leti dal na net ne velja več, ker so zamenjali obliko plastenke na kar sem že opozoril!

Se bo treba lotiti novega umerjanja!

Kako se pa umeri takšna plastenka?

[Smučar]

Zmeriš površino zgornje odprtine plastenke. Izračunaš prostornino vode za recimo 1mm padavin. Površina x višina padavin
Vliješ izračunano količino vode v plastenko in zabeležiš črtico z višino padavin.

Pravzaprav OŠ matematika pa malo logike.

[MINIMAX]

Še malo bolj konkretno na primeru:

Izmeriš površino preseka skozi katerega pada dež (presek plastenke kjer jo prerežeš). Recimo, da je to premer 10cm. Dež ti torej pada na pi*d*d/4 = 0,007854m2 veliko površino in polni na glavo obrnjeno plastenko. Ko rečemo, da pade 1l/m2 je to enako kot če bi rekel 1mm višine vode na 1m2. Če ti torej pade 1mm padavin na površini 0,007854m2 si ujel 0,001*0,007854 m3 vode oz. 7,854ml namesto 0,001*1m=0,001m3=1l na celem kvadratu. Umeriti plastenko s takšnim presekom pomeni, da moraš za vsako 1mm črtico oz. 1l/m2 v njo natočiti 7,854ml vode (jasno da to velja le pri danem preseku). Jaz sem se tega lotil z 1ml injekcijo, ki je bila tako vitka, da si brez problema lahko delal na 0,1ml natančno. In tako sem šel po 1l/m2 navzgor. Ko se je nabralo že vode za 10l/m2 (v tem primeru je to 10x po 7,85ml=78,5ml) sem zadevo kontroliral še z gramsko tehtnico in zadeva se je presenetlljivo točno izšla. Plastenka z dolgim prehodom iz širine pokrova na maksimalni presek je ugodna zaradi natančnejšega odčitovanja majhnih količin, ker je razmerje med presekom skozi katerega pada dež in presekom, kjer odčitujemo, velik in je zato tudi "hod" 1mm velik. Se je pa treba zavedati, da skala na krivini ni linearna! Ko je voda že na ravnem delu, ki je enak odprtemu preseku je vsak odčitan milimeter višine tudi že 1l/m2. Ampak kiks 1mm oz. 1l/m2 pri recimo 30l/m2 je cca.3% in pada z naraščajočo količino.

Za bolj natančna merjenja bi bilo seveda fajn narediti merilnik sestavljen iz menzure z lijakom na vrhu, kjer je razmerje med površino zgornjega dela lijaka in presekom menzure čim večji. S tem imamo linearno skalo in dokaj natančen odčitek (0,1-0,2l/m2 natančno)Sam sem se hotel lotiti takšnega merilnika, kjer bi bila menzura iz UV obstojnega pleksija premera 40mm, lijak na vrhu pa 126,5mm. S tem bi dobil razmerje 1:10 in 1mm padavin bi se odrazil v 10mm višini stolpca vode v menzuri, vendar nisem dobil takšne menzure oz. prozorne plastične cevi s privarjenim ravnim dnom za spodobno ceno. Rabil bi vsaj 700-800 mm visoko kolikor lahko v Ljubljani ob ekstremu v slabem dnevu pade dežja (70-80mm). Zaenkrat sem se zadovoljil s krajšo, ki mi meri le do 25mm padavin. Za več (če vmes ne odlijem) imam pa "Radensko", ki gre do 90mm.

Kakšni se boste smejali ob tem zapisu. Ampak analogna ročna tehnika je po svoje zakon. Elektrike ne more zmanjkati, baterija ne bo zatajila, kontakti ne bodo odpovedali. Kar je padlo not, not ostane, če le ni nato pretiranega sonca in ne odčitaš pravi čas...

[joze]

Če je dobro urejeno je gotovo analogno merjenje boljše kot elektronsko!

Edino problem je, da moraš biti tam za odčitati podatke.

[Klobuk]

Še malo bolj konkretno na primeru:

Izmeriš površino preseka skozi katerega pada dež (presek plastenke kjer jo prerežeš). Recimo, da je to premer 10cm. Dež ti torej pada na pi*d*d/4 = 0,007854m2 veliko površino in polni na glavo obrnjeno plastenko. Ko rečemo, da pade 1l/m2 je to enako kot če bi rekel 1mm višine vode na 1m2. Če ti torej pade 1mm padavin na površini 0,007854m2 si ujel 0,001*0,007854 m3 vode oz. 7,854ml namesto 0,001*1m=0,001m3=1l na celem kvadratu. Umeriti plastenko s takšnim presekom pomeni, da moraš za vsako 1mm črtico oz. 1l/m2 v njo natočiti 7,854ml vode (jasno da to velja le pri danem preseku). Jaz sem se tega lotil z 1ml injekcijo, ki je bila tako vitka, da si brez problema lahko delal na 0,1ml natančno. In tako sem šel po 1l/m2 navzgor. Ko se je nabralo že vode za 10l/m2 (v tem primeru je to 10x po 7,85ml=78,5ml) sem zadevo kontroliral še z gramsko tehtnico in zadeva se je presenetlljivo točno izšla. Plastenka z dolgim prehodom iz širine pokrova na maksimalni presek je ugodna zaradi natančnejšega odčitovanja majhnih količin, ker je razmerje med presekom skozi katerega pada dež in presekom, kjer odčitujemo, velik in je zato tudi "hod" 1mm velik. Se je pa treba zavedati, da skala na krivini ni linearna! Ko je voda že na ravnem delu, ki je enak odprtemu preseku je vsak odčitan milimeter višine tudi že 1l/m2. Ampak kiks 1mm oz. 1l/m2 pri recimo 30l/m2 je cca.3% in pada z naraščajočo količino.

Za bolj natančna merjenja bi bilo seveda fajn narediti merilnik sestavljen iz menzure z lijakom na vrhu, kjer je razmerje med površino zgornjega dela lijaka in presekom menzure čim večji. S tem imamo linearno skalo in dokaj natančen odčitek (0,1-0,2l/m2 natančno)Sam sem se hotel lotiti takšnega merilnika, kjer bi bila menzura iz UV obstojnega pleksija premera 40mm, lijak na vrhu pa 126,5mm. S tem bi dobil razmerje 1:10 in 1mm padavin bi se odrazil v 10mm višini stolpca vode v menzuri, vendar nisem dobil takšne menzure oz. prozorne plastične cevi s privarjenim ravnim dnom za spodobno ceno. Rabil bi vsaj 700-800 mm visoko kolikor lahko v Ljubljani ob ekstremu v slabem dnevu pade dežja (70-80mm). Zaenkrat sem se zadovoljil s krajšo, ki mi meri le do 25mm padavin. Za več (če vmes ne odlijem) imam pa "Radensko", ki gre do 90mm.

Kakšni se boste smejali ob tem zapisu. Ampak analogna ročna tehnika je po svoje zakon. Elektrike ne more zmanjkati, baterija ne bo zatajila, kontakti ne bodo odpovedali. Kar je padlo not, not ostane, če le ni nato pretiranega sonca in ne odčitaš pravi čas...

To je pa zapleteno.

[Smučar]

Prav nič ni zapleteno. Če si naredil OŠ matematiko, bi moral to pogruntat že sam v 1 minuti.
Saj ti je MINIMAX napisal, izmeri površino odprtine, kjer si prerezal plastenko in pomnoži z 1mm padavin. Dobiš direktno volumen, ki se nateče v plastenko, ko zapade 1mm dežja. Seveda ustrezno uporabi enote za površino in višino. Nato samo dolivaj ta volumen in delaj črtice.

[Klobuk]

Saj ni problem v matematiki. Problem je v finih mericah, ki jih nimam.

Ob tej priložnost bi zaprosil MINIMAXa, če bi lahko ob prostem času ponovno umeril trenutno plastenko Radenske (1,5 L) in rezultate objavil na tem forumu. Že vnaprej HVALA!

Lep pozdrav vsem forumašem.

[Smučar]

Za male padavine res rabiš injekcijo (dobiš v vsaki lekarni), za večje oznake (20, 50, 90mm) pa lahko uporabiš že kakšen kuhinjski merilni lonček.

[stefko]

Ima kdo ta dežemer oziroma kaj ve o njem.

http://www.vetisa.si/merilecpadavindezja

Rabim namreč takega, ki kaže zgodovino po tednih, mesecih, kar naj bi ta imel.

Kakšen drug predlog?

[MINIMAX]

Saj ni problem v matematiki. Problem je v finih mericah, ki jih nimam.

Ob tej priložnost bi zaprosil MINIMAXa, če bi lahko ob prostem času ponovno umeril trenutno plastenko Radenske (1,5 L) in rezultate objavil na tem forumu. Že vnaprej HVALA!

Lep pozdrav vsem forumašem.

Danes sem malo pobrskal med plastenkami pijač v Šparu in odkril plastenko s Špar mineralno vodo, ki jo polni Radenska. Plastenka je enake velikosti in oblike kot tista v kateri je bil včasih Miral od Radenske in je torej tista za katero velja umerjanje, ki sem ga pred leti objavil. Novo umerjanje ob uporabi te plastenke torej ni potrebno.

[H2o]

Ima kdo ta dežemer oziroma kaj ve o njem.

http://www.vetisa.si/merilecpadavindezja

Rabim namreč takega, ki kaže zgodovino po tednih, mesecih, kar naj bi ta imel.

Kakšen drug predlog?

Sem ga kupil pred leti.. soliden dežemer, vendar ni povsem točen. Poleg tega ne omogoča priklopa na PC (seveda ga je možno predelati). Plastika je kar kvalitetna, saj je še vedno cel. Temperatura je podnevi povsem zgrešena, ker sončno sevanje pregreva plastiko.

[stefko]

Ali prikazuje zgodovino po tednih, mesecih kot je navedeno v opisu.