Vrhunsko spisan report. Preden dodam še svoj delež naj omenim, da je bil tale čejs za mene skoraj "ubijalski".
Da malo razložim. Ne samo, da sem valovil dan prej če bi sploh šel tako daleč na teren. Iz petka na noč na soboto sem delal še 13 ur skupaj nočni šiht, precej naporno. Tako se brez ene prespane ure odpravim "norec" v Italijo soboto zjutraj. Ne samo da bi se lahko zelo slabo končalo za mene, tja do Kopra se mi skozi spi in to tisto do konca, da niti kava ne pomaga. Malo po 13.00 uri prispem do Padove, kjer se dobimo z ekipo Matejem, Jernejem, Alešem, ter Domnom in pičimo za Verono. Sam gotovo ne bi šel tako daleč tja, sploh pa ob mojih razmerah in počutju. Z malo sreče nato poslikam še tri supercelice po tej pri Veroni, druga ekipa je šla proti Benetka, jaz pa sem ostal zadaj in malce počakal. Pri ta zadnji (peti), ki je tudi bila zelo fotogenična (te nisem ulovil), ter so jo na srečo ulovili matej, ter ekipa se mi je kar pričakovano nekaj zgodilo. Skoraj bi pri 130 km/h zletel na poti proti vzhodu iz ceste v ograjo (zmanjkali so centimetri), dejansko sploh nisem vedel kje vozim, zakaj se vozim, kot omenjeno ubijalsko. To pa dela 40 ur brez spanca, ne samo to zavil sem že v smeri proti Ferrari, ter se 30 km peljal proti jugu. Tako da sem bil izjemno vesel in olajšan, da sem sploh uspel priti do apartmaja pri Črnem Kalu 2 uri kasneje.
Gremo rajše na čejs.
Veronska tornadna supercelica.
Malo pred Vicenzo ko sem supercelico uspel prehitet. Oziroma je bila na moji južni strani, še vedno lepotica.
Ustavim se vzhodno od Vicenze, kjer zasledim drugo supercelico dneva, ki je prihajala preko hribov v smeri proti severovzhodu proti ravninskemu delu. Nosila je lep wall cloud z nizko bazo.
Radar.
Slike.
image processing servicesČez 10 minut se zadaj kaže že tretja supercelica dneva. Ta ni bila ob prihodu tako fotogenična, sem jo spustil naprej.
Kot omenjeno za pravi lov še proti severu ni bilo koncentracije.
Premaknem se 10 km vzhodneje, ker pričakujem proženje naprej bolj proti SV. Nastane nova supercelica, sem še ravno dovolj blizu, da se vidijo striacije res močne supercelice.
Spet je nosila wall cloud, barve pa resnično lepe s updraftom. Skozi vleče močan JV inflow v nevihto.
Potem se mi zgodi kot zgoraj omenjeno, kasneje hitro pičim proti apartmaju v Slovenijo, da bi se vsaj malo naspal. A ni miru, preko Jadranskega morja se začne obali bližat močna nevihta s kar nekaj strelami, ter izjemnimi bliski na 0,5 sekunde. Seveda po bitki je lahko bit general, če bi vedel, da bi glavne strele pokale le nad morjem bi se prestavil do Ankarana. A na srečo sem lahko iz okoliške Cerkve pri Črnem Kalu spremljal par m od apartmaja oddaljene strele. Vibe je bil res top.
Ujameta se dve lepi malo bližnji pozitivki, ena iz blue sky, bi rekli. Močan veter je motil slikanje. Je pa nastal lep shelf cloud.
Nato se končno naspim, prebudim se v deževno jutro in hitro ugotovim, da je nevihta že za mano. Na srečo ni nosila nobenih struktur. Delno naspan pičim za Udine v Italijo, kjer se bliža nevihtna linija. Žal je tukaj bilo nekoliko grenkega priokusa, kljub top pogojem nad ravnino, nevihta pobegne nad gorati svet in ni bilo možnosti za lov.
Okoli 13.00 ure ga mahnem za Slovenijo, ter Maribor. Ob 17.00 uri sem mogel bit na šihtu v centru mesta. Skozi celotno pot skoraj dežuje, tako ob preko 30 m/s jeta na 500hPa nisem na tisti dan pričakoval nobene močne nevihte na SV delu Slovenije. Sploh ker je bilo "predvidoma" premalo energije po modelih. A vreme gre svojo pot.
Prebijem se skozi vse plohe, ki jih je bilo ogromno, pri Celju je še samo 23 stopinj celzija. Nato pa močno presenečenje, vzhodno od Slovenske Bistrice je pretežno jasno in še termometer kaže blizu 30 stopinj ob zmernem južnem vetru, ki je dovajal energijo iz Jadranskega morja, oziroma Kvarnerja. Opazim kako je severno od Rijeke na Hrvaškem začela nastajati močna nevihta, ki je začela potovati proti severovzhodu. Samo čakal sem kaj se bo zgodilo, ko bo prišla v vroč sektor od Novega mesta naprej. Tako se "verjetno" HP supercelica precej okrepi v smeri proti Dolenjski, ter potem na Štajerskem. Ter se giblje z izjemno hitrostjo.
Radar postaja naravnost nor. Supercelica je resnično povzročila izjemno veliko škode. Odboji so bili med Dolenjsko in tja do Ormoža vsaj do 70 dBz-jev, ali celo preko. Nevihta je v Pomurju čisto oslabela, zaradi nekoliko slabših pogojev.
Prispem do letališča Maribor okoli 15.00 ure. Zelo sem na knap s časom kot omenjeno. Zadeva obrača proti jugu, kar pomeni, da je edina dobra točka lahko na Dravskem polju čisto ob vznožju Haloz, ustavim se pri Lancovi vasi. Končno domači teritorij.
Pri prihodu te celice sem imel občutek, ker je bilo res presenečenje, da se mi je vreme hotelo oddolžiti za bust isti dan pri Udinah. Najmočnejša nevihta, oziroma edina letošnja fotogenična supercelica to nevihtno sezono za območje "Dravskega" polja je prišla ravno en dan pred summerkillom.
Wall cloud je vse bolj viden, spredaj pa izjemna zavesa.
Tokrat štartam 5 minut prej, saj pada v jedru debela toča, če ne bi pobegnil proti severu bi me direktno zajela. Najbolj adrenalinski čejs v mojem življenju, pri Miklavžu se skrijem pod črpalko, kjer so le oranžni odboji. In tako hitro pičim proti Mariboru v službo. Za konec se mi pokvari še avto, a nič večjega. Toliko iz moje strani, malo sem dokumentiral še podrobneje kako sta se odvijala zadnja dva resna čejs dneva v tej nevihtni sezoni. Res top zaključek. Seveda bi lahko kaj počejsal boljše, a nikoli ni popolno (nekatere stvari za prihodnjo leto bo še treba popraviti). Važno da je strast prisotna in delamo tisto, kar nas veseli.
Znanost in reportaže