Včeraj med neurjem me sicer ni bilo doma, a ko sta mi Markuša sporočila in poslala sliko iz Mengeškega polja sem takoj vedel, kaj sledi. Ko sem tudi zvedel po neurju kaj je veter vse podiral, sem vedel, da je moglo biti hudo tudi pri mojem starem očetu v Kamniku. Ko sem se vrnil pa sem slikal naslednje slike:
Na poti domov na Trojanah:
Slikano proti jugo iz počivališča v Lukovici:
Ko sem se peljal mimo Volčjega Potoka pa je ob cesti ležal divji kostanj:
Koruza upognjena v smeri vetra:
Uničene zavese:
Podrte table pred Mercatorjem:
Veter je pihal tako močno, da je podrlo tudi kamnit steber:
Primerjava kakšna je zgledala hiša na Starem gradu lani jeseni:
Danes pa taka:
Tudi ta slika je bila slikana lani jeseni, kjer je še stal gozd v celoti:
Danes pa ga je vmes kar nekaj manjkalo:
Tudi tu je bila včasih normalna gozdna pot:
A danes je to:
Prav ob gozdu, pa ima moj stari oče barako, kjer je ima zajce in kure.
To je ob baraki:
K sreči ni bila baraka dosti poškodovana, le na eni strani jo je privzdignilo, ko je padel drevo in korenine so ob tem premaknile tramove, ki so hišo držali skupaj.Tudi živali so vse preživele, le da so bile precej prestrašene.
Zgledalo je takole:
Bližnja hiša pa ni imela tolikšne sreče:
Bila je precej razmajena.
Kmalu po neurju pa so ljudje že pospravljali in žagali drevesa:
LP
Znanost in reportaže