Novice: Trenutno ni obvestil.
Dobrodošel, Gost. Prosim, prijavi se ali se registriraj.

 ZEVS ForumVremeNapoved vremena-splošna debata (Moderatorji: mat89, roky, komar)RAZLAGA VREMENSKIH KART!!!
Strani: [1]
Natisni
Avtor Tema: RAZLAGA VREMENSKIH KART!!!  (Prebrano 50651 krat)
0 Člani in 1 Gost gledajo to temo.
TWISTER
Altostratus

Odsoten Odsoten

RD: 1981-08-19
Sporočila: 1470


Lokacija: Ljubljana-Koseze
VREME JE ZAKON


Email
« dne: 08. April 2008, 20:23:35 »

Tukaj vam bom sedaj poskusil na najpreprostejši način razložiti nekaj vremenskih kart ki jih najpogosteje uporabljamo, zato da si boste lahko sami pomagali pri napovedih in analizah vremena in da se boste lahko izognili raznim 10 in 15 dnevnim napovedim, ki so večinoma popolnoma nepravilne in nerealne, zakaj pa boste sami spoznali ko boste dnevno spremljali te karte.

Premikanje zračnih gmot je hitreše oziroma močnejše čimbolj so izobare skupaj, torej za močno burjo je za nas najbolje, da se istočasno nad srednjo evropo krepi AC in poglablja ciklon v S sredozemlju!  

Naslednja karta je temp. na ploskvi 850hPa (približno 1500m), ki je lahko zelo koristna pri določanju snežne meje. Običajno sneži nekaj 100m pod ničto izotermo (črta ki povezuje kraje z 0 stopinj na 1500m), vendar moramo biti tukaj zelo pazljivi, saj je to zgolj računska vrednost in ne upošteva inverzije, ki je pozimi zelo pogost pojav. Za inverzijo pa vemo da je značilno da se temp. z višino zvišuje in prav lahko se zgodi da je temp. ki jo mi vidimi na karti max temp. na tem območju. Po mojih dosedanjih izkušnjah po nižinah velikokrat sneži tudi takrat ko je na 1500m računska vrednost 0,-1 ali pa celo +1 stopinja!!! Potrebno je paziti tudi pri nizkem zračnem pritisku, saj je ploskev 850hPa izračunana pri normalnem zračnem tlaku 1020 milibarov, če imamo ciklon je recimo ploskev 850hPa lahko dosti nižje kot 1500m.

Že smo prišli do temp. na 2m, vendar se tukaj ne bi preveč ustavljal, saj vsi veste kaj prikazuje, samo da veste da si tukaj tudi pogledate ko določate mejo sneženja, kaka je temp. pri tleh, vendar zopet naj povem da je to računska vrednost in da je ob padavinah ta temp. lahko nižja oziroma jutranja ob oblačnem vremenu višja... zato je morda bolje da pogledate max in min vrednosti.

CAPE IN LIFTED INDEX

je zelo zanimiva karta, ki nam pove koliko je možnosti za proženje ploh in neviht in kakšna je možnost za močna neurja (predvsem poleti).

CAPE je kratica za "convective available potential energy", ki jo merimo z J/kg. Naj poudarim da gre tukaj z potencialno energijo ki se LAHKO sprosti, ni pa nujno da se BO sprostila. 1000J/kg omogoča nastanek običajne nevihte z močnimi sunki vetra, nalivi in bliskanjem... 2000J/kg omogoča nastanek močne nevihte z orkanskimi sunki vetra, točo in ogromno lokalno količino padavin v kratkem času... ekstremnih 5000J/kg omogoča nastanek tornada in drugih ekstremov.

Lifted index je mera za stabilnost atmosfere in nam lahko veliko pove o proženju ploh in neviht, generalno pa naj bi veljalo približno tako.

>0 -------- nevihte skoraj povsem izključene
0 do -3 ----- možne razmere za nastanek ali za preživetje neviht
-3 do -5----- nevihte so zelo verjetne
-5 od -7------možnost za nastanek močnih neviht in neurij
<-7 ----------možnost za ekstremne dogodke (tornadi)

PS. Tukaj so pa še glavni linki za te karte pa malo pobrskajte če vaš še zanima.

http://www.wetterzentrale.de/topkarten/

http://profi.wetteronline.de/

na tem linku http://wxmaps.org/pix/temp4.png pa so zbrani podatki iz amriškega modela gfs zagona 00z ali zvečer 12z, kjer nam kaže povprečno temp. za prvih in drugih sedem dni in pa skupno količino padavin ki jih lahko pričakujemo v prvih in drugih sedmih dneh. Spodnja karta pa kaže koliko te podatki odstopajo od povprečja za ta čas.

Tole pa je esembelska napoved gfs modela, to je napoved istega modela z različnimi inputi, torej naj poenostavim... vreme vemo da je v bistvu eno samo računanje in da obstaja razlaga metuljevega efekta no in to je nekaj podobnega... recimo da računalnik zateva podatek o temp. v LJ ob 00z, in v en primer bojo vnesli 0 stopinj, v drug esembel pa bojo vnesli 0,000001 stopinja in kot se lepo vidi na grafu so izračuni za prve dni zelo podobni a kasneje ko se stvar večkrat potencira pride do zelo velikih odstopanj, pa čeprav je bila razlika v inputu samo za 0,000001.
Rdeča črta pomeni povprečne temp. na tem mestu v tem obdobju. Zelena črta nam prikazuje glavni zagon oziroma operativni zagon modela GFS ob določeni uri (to so tiste karte ki jih gledamo na wetterzentrale.de), modra črta pomeni kontrolni lauf determinističnega zagona GFS, siva črta pomeni povprečje GFS esemblov, ostale črte so pač esembli ki nam jih GFS ponuja (te pa si lahko ogledate na: http://www.meteociel.fr/modeles/gefs_cartes.php).
Naj še povem razliko med operativnim in determinističnim zagonom. Operativni vsebuje veliko več vzstopnih podatkov, deterministični pa nam recimo bolje prikaže veliko možnih scenarijev nekega dogodka. Dejansko pa so deterministični zagoni nekako podpora operativnemu zagonu.

Ker sem opazil da nekateri niso čisto razumeli esemblov in razlik med operativnimi in determinističnimi modeli, sem na kratlko napisal novo razlago.

vir: wettrzentrale.de in wetteronline.de
« Zadnje urejanje: 07. December 2022, 00:05:43 od komar » Prijavljen

Postaja Ljubljana Koseze:

http://pljusak.com/koseze/wx.htm

[img]http://www.rtvslo.si/cache/vre
Ciklon
Stratokumulus

Odsoten Odsoten

RD: 1987-06-24
Sporočila: 3105


Lokacija: Voglje, 375m n.v., cca 2 km zračne razdalje od letališča J. Pučnika (na J strani avtoceste)
humanrs@msn.com
Email
« Odgovori #1 dne: 16. Oktober 2010, 17:02:20 »

Črtice opisujejo jakost vetra v vozlih.

Kratka črtica pomeni 5 vozlov, dolga (daljša) pa 10 vozlov.
Trikotnik pomeni 50 vozlov.

Približno vrednost hitrosti vetra v km/h pa lahko na preprost način pretvoriš, če pomnožiš število vozlov z 2.

Drugače pa velja: 1 vozel = 1,852 km/h
Prijavljen

Raj je v naravi buttrock
medovreme
Administrator
Nimbostratus
*****
Odsoten Odsoten

RD: 1979-04-12
Sporočila: 2885


Lokacija: Kamnik - Duplica

« Odgovori #2 dne: 05. Januar 2013, 21:49:21 »

Pozdravljen!

Sem malo pobrskal po tejle strani (v nemščini):

http://www.seewetter-kiel.de/seewetter/karten_500hpa.htm

500 hPa je višinska karta, zračni tlak na višini nekje med 5500 - 6000 m. Lestvica na desni strani karte je tako prikaz izohipse 500 hPa na določeni višini. Pomnoži x10 in dobiš metre...torej 552 x 10 = 5520 m. Vsaj mislim, da je tako. Če sem popolnoma biksnil v temo, naj mi vremenski bogovi oprostijo.

lp, Medovreme smash
Prijavljen

Kaj je na obzorju?
GregorS
Altokumulus

Odsoten Odsoten

RD: 1978-07-31
Sporočila: 842


Lokacija: Lj. - Fužine, občasno Telče(490m) nad Sevnico

« Odgovori #3 dne: 05. Januar 2013, 21:52:07 »

Barve na karti predstavljajo različno višino 500 hPa (hPa=hektopascal, 1 hPa= 1 milibar) pritiskove ploskve v geopotencialnih dekametrih. En geopotencialni dekameter je približno 9,8 navadnih metrov. Barvna polja so med sabo ločena z izohipsami (linije enake višine).

No me je medovreme prehitel. icon_mrgreen
Prijavljen
Oblak69
Stratus

Odsoten Odsoten

RD: 1969-08-17
Sporočila: 6537


Lokacija: Šentjošt nad Horjulom; 642m Član VD ZEVS

Email
« Odgovori #4 dne: 05. Januar 2013, 22:01:42 »

Hvala obema  icon_wink Še tole, kaj pa te številke: -25; -30; -35.......
Prijavljen

medovreme
Administrator
Nimbostratus
*****
Odsoten Odsoten

RD: 1979-04-12
Sporočila: 2885


Lokacija: Kamnik - Duplica

« Odgovori #5 dne: 05. Januar 2013, 22:04:21 »

Po moje so to temperature na teh višinah... (na ploskvi 500hPa)... shrug

lp, Medovreme
Prijavljen

Kaj je na obzorju?
GregorS
Altokumulus

Odsoten Odsoten

RD: 1978-07-31
Sporočila: 842


Lokacija: Lj. - Fužine, občasno Telče(490m) nad Sevnico

« Odgovori #6 dne: 05. Januar 2013, 22:14:40 »

Hvala obema  icon_wink Še tole, kaj pa te številke: -25; -30; -35.......

Ce pogledas natancneje so to sive crtkane crte, ki se jim rece izoterme(linije z enako temperaturo) na 500hPa ploskvi.
Prijavljen
Gorazd
Član VD ZEVS
Altostratus
*
Odsoten Odsoten

RD: 1972-12-15
Sporočila: 1504


Lokacija: Zatolmin - 260m

WWW Email
« Odgovori #7 dne: 19. December 2014, 10:03:14 »

Tega je malo morje, in to malo morje je:

www.wetterzentrale.de (imaš od GFS, ECMWF,...) ...

http://www.meteociel.com/modeles/gfse_cartes.php

Na teh dveh straneh imaš praktično zbranih večino srednjeročnih napovednih modelov. Ostalo so bolj ali manj linki do le teh, derivati, grafično všečni, ipd.

Regionalni model, npr. Aladin (derivat ECM):
http://meteo.arso.gov.si/

lp, Marko
Da se ne zgubi v plundri.
Prijavljen


Mejte se radi
komar
Moderator
Altostratus
*****
Prisoten Prisoten

RD: 0000-00-00
Sporočila: 1993


Lokacija: Radovljica (491 m.n.v.)

« Odgovori #8 dne: 28. Maj 2021, 17:45:39 »

Časovni presek temperature in količine oblačnosti po višini je produkt, ki se samodejno računa na osnovi meteorološkega modela ALADIN/SI dvakrat dnevno (ob 04:00 UTC za tekoči dan, naslednji dan in še en dan naprej do 18:00 UTC ure ter ob 16:00 UTC za tri dni) in zajema časovni izračun temperature in količine oblačnosti po višini.

Količina oblačnosti je predstavljena s petimi razredi:

NIL brez oblakov (svetlo modra barva)
FEW od 1/8 do 2/8 oblačnosti ali do 8/8 netrdovratne nizke oblačnosti ali megle (bela barva)
SCT od 3/8 do 4/8 oblačnosti ali do 8/8 trdovratne nizke oblačnosti ali megle (svetlo siva barva)
BKN od 5/8 do 7/8 oblačnosti ali do 8/8 zelo trdovratne nizke oblačnosti ali megle (siva barva)
OVC 8/8 oblačnosti (temno siva barva)



zdravo, imam vprašanje glede meteo strani. katero napoved gledati? na prvi strani npr imajo za osrednjo Slovenijo v četrtek T verjetnostno napoved -11, na strani z modelsko napovedjo pa -2. zakaj tako velike razlike?  icon_rolleyes

Drugega kot to, da je posredi človeški faktor, ne vidim... V prvem primeru gre bolj za umetno inteligenco, v drugem pa zdravo kmečko pamet. Kolikor na hitro spremljam, je na tem forumu samo eden, ki v četrtek zjutraj pričakuje -11°C v osrednji Sloveniji. Glede na to, da izstopata Prlekija z 0°C in Ljubljanska kotlina z -2°C, je možno, da pričakujejo meglo...

EDIT: dejansko je bilo zjutraj v Ljubljani -3°C in večinoma jasno, veter je ponoči povprečno pihal s 3 km/h, sunki tudi do 10 km/h, v Prekmurju oz. Prlekiji pa sta dve postaji zjutraj kazali 0°C ali celo malo čez in čez noč pretežno oblačno vreme. No, zdaj veš, kaj naslednjič gledati... icon_confused

Če povzamem, v lj. kotlini je bilo po moje manj mrzlo zaradi vetra, tam na skrajnem SV pa zaradi večje količine oblačnosti.

Citiraj
V teh dneh zanimivega vremenskega dogajanja ne manjka. Medtem ko se na severni strani Alp in tudi marsikje v Grčiji soočajo z obilnim sneženjem, se moramo pri nas sprijazniti le s posameznimi snežinkami. Slovenija se je namreč znašla v t. i. padavinski luknji, Alpe pa so postale nekakšna skakalnica za snežne padavine na jugu Evrope. Zakaj sploh se ta pojav sploh zgodi?

V teh dneh je za Evropo značilen velik kontrast med ciklonom na vzhodu in anticiklonom na zahodu celine. Posledično visoko nad nami pihajo močni severni vetrovi. Ob takšni situaciji večina padavin pade v krajih na severni strani Alp, saj se je zrak, ki doseže gorovje od severa, tukaj prisiljen dvigniti, to pa je tudi glavni vzrok za nastanek padavin. Ob takšni vremenski situaciji lahko v avstrijskih in švicarskih smučarskih središčih močno sneži več dni zapored.

Ker zrak zaradi obilnih padavin v severnih Alpah izgubi precej vlage, se na južno stran spušča kot fen. Takrat pri nas prevladuje suho vreme s sončnimi obdobji, kljub zelo hladnemu zraku v višinah pa temperature po nižinah niso preveč nizke. V primerjavi z zasneženo severno stranjo pregrade je lahko pri nas tudi za več kot deset stopinj Celzija topleje. Ker se znajdemo v tako imenovani padavinski luknji, k nam priplešejo le posamezne snežinke ali pa še to ne.

Padavine se ob takšnih situacijah spet okrepijo nad osrednjim in južnim Balkanom. Glavnina mrzlega zraka namreč ob anticiklonu nad zahodnimi Alpami potuje vzhodno od naših krajev in se usmeri nad jugovzhodno Evropo. Ko se mrzel zrak razširi nad razmeroma toplo Jonsko in Egejsko morje, se tukaj poglobi ciklon, ki je tudi glavni vzrok za obilne snežne padavine na grških otokih. Takšne situacije so pozimi razmeroma pogoste, le redko pa zapade toliko snega, kot ga je tokrat.

V primeru, da bi se mrzel zrak spustil v zahodno Sredozemlje, bi lahko snežilo tudi pri nas, saj bi takrat v višinah pihali vlažni zahodni do jugozahodni vetrovi, tako pa se moramo sprijazniti le s posameznimi snežinkami, ki nam jih prinaša močan severni zračni tok. Odločilna sta torej smer vetrov in to, kako so orientirane gorske pregrade.

Avtor: Rok Nosan, več na https://www.24ur.com/novice/slovenija/zakaj-mocno-snezi-na-grskih-otokih-pri-nas-pa-snega-ni-od-nikoder.html

Se je pa včeraj še enkrat več pokazalo, da za močna neurja ne potrebujemo neke vročine (povprečna T zadnjih 6 dni pred nevihto je bila krepko pod 15 °C, šele tik pred nevihto se je 1. ogrelo nad 25 °C), pa tudi vlage oz. sopare včeraj ni bilo veliko, ampak je najbolj pomemben veter. Seveda pa brez energije tudi ne gre ... potem je tu še zaporna plast itd.
« Zadnje urejanje: 05. Junij 2022, 13:11:43 od komar » Prijavljen
Strani: [1]
Natisni
Pojdi na: