naslednje »

[airblade]

Med drugim sem tudi jadralni padalec in termika je nujno potreben pojav za jadaranje. Zato me zanima kako pravilno brat oz. odčitat graf vertikalne sondaže.

http://www.arso.gov.si/vreme/napovedi%20in%20podatki/vertikalna_sondaza.html

Pod stranjo je sicer neki opis vendar mi tisti opis ne pove vsega. Mene zanima, če se da iz tega videt kakšen je temperaturni gradient in če se da ocenit moč termike.
Če se, da bi proso za en kratek opis.

V naslovu imam napisano "idealna vertikalna sondaža" . Kakšen bi moral bit potek linij da bi bil idealen letalni dan.

LP,
Andrej

[komar]

Vertikalno sondažo delajo enkrat na dan, običajno okrog 5h zjutraj s travnika pred stavbo ARSO za Bežigradom v Ljubljani. Pa še to so nehali delati čisto vsak dan zaradi zmanjševanja stroškov, če je ozračje povsem stabilno in fronte daleč stran, je ne naredijo (ne vem, ali je še tako, vsekakor med krizo je bilo tako). Balon gre do cca 15 km, nato poči zaradi prenizkega tlaka v okolici in vse skupaj pade dol. Entuziasti lahko gredo na ARSO in vprašajo za koordinate, kje je sonda padla na tla, in jo lahko greš iskat =) V običajnih razmerah (zmeren Z veter) jo odnese nekam v hribe pri Litiji =)

[komar]

https://www.vreme.si/uploads/meteo/app/webavio/help/navodilo_JADRALCI.pdf

STABILNA IN LABILNA ATMOSFERA
V učbeniku za jadralne zmaje je zanimiva obrazložitev kdaj je atmosfera labilna ter kdaj stabilna.
stabilna: VERTIKALNI GRADIENT:0.7˙C/100m.
-800  STOP    -18.4˙C  Tukaj imamo primer ko je atmosfera stabilna.Vertikalni gradient je 0.7˙C/100m,vsredini je adiabatni padec temperature pri dvigajočem zraku, temperature so pozitivne.Spodaj se na primer
-700  -19˙C   -19.1˙C  balon zraka segreje na 26˙C in se ohlaja po suhi adiabati dokler na višini okoli 700m temperatura dvigajočega zraka ne doseže temperaturo okolice to pomeni da postane hladnejši kot okoliški
-600  -20˙C   -19.8˙C  zrak, kar zavre vse procese. To je stabilno.
-500  -21˙C   -20.5˙C  
-400 - 22˙C   -21.2˙C  
-300  -23˙C   -21.6˙C  
-200  -24˙C   -22.6˙C  
-100  -25˙C   -23.3˙C  
-0      -26˙C   -24˙C  
 
Poskusimo še ugotoviti kdaj je zrak pogojno labilen. Naj še opozorim da se zrak po suhi adibati ohlaja za 1˙C/100m.

-900
-800  -19˙C  18.4˙C
-700  -19.5˙C  19.1˙C
-600  -20˙C  19.8˙C Nivo kondenzacije. Tukaj se vidi da se do nivoja kond
-500  -21˙C  20.5˙C  enzacije ki je pri 20˙C in na višini 600m zrak dviga
-400  -22˙C  21.2˙C po suhi adiabati od nivoja kondenzacije pa se ohlaja
-300  -23˙C  21.9˙C le za 0.5˙C/100m zaradi latentne toplote tako da je
-200  -24˙C  22.6˙C adiabatni balon zopet zmeraj bolj toplejši od okolice
-100  -25˙C  23.3˙C in zaradi vzgona ga pospeši kvišku.Na 600m je razlika
-0m   -26˙C  -24˙C   0.2˙C,na 700m 0.4˙C na 800m 0.6˙C. kar povzroči
 labilnost zraka in s tem tudi neviht. Vertikalni gradient je še zmerom 0.7˙C in ga moramo ločiti od adiabate. Če pa je večji vertikalni gradient pa
postane atmosfera še bolj labilna kar bom tudi prikazal.   l.p

STABILNA IN LABILNA ATMOSFERA 2
Sedaj pa poglejmo situacijo ko je gradient 1.3˙C/100m.
-1000                       Tu vidimo da da je razlika med adiabatnim balo
-900      17˙c   12.3   nom in med okoliškim zrakom zmerom bolj ve
-800      18      13.6   čja razlika pri tleh na primer 2˙C na višini 900m
-700      19      14.9   pa že 4.7˙C vzgon je močan in situacija je zelo
-600      20      16.2   labilna.
-500      21      17.5
-400      22      18.8
-300      23      20.1
-200      24      21.4
-100      25      22.7
-0m     +26      24˙C
Sedaj pa še poglejmo ko adiabata doseže rosišče pri istem gradientu.
                                    

1000                         Tu vidimo da na višini okoli 600m doseže dviga
-900      18.5      12.3 joči zrak rosišče.Razlike med adiabato in okolico
-800      19         13.6 so še večje in labilnost se še poveča.Tako si lah
-700      19.5      14.9 ko predstavljamo razdiralne ujme čeprav je pri
-600      20         16.2 kaz močno poenostavljen.Po moje pa se iz tega
-500      21         17.5  tudi vidi kako bi se lahko izboljšala lokalna nap
-400      22         18.8  oved če bi imeli več vertikalnih sondaž.Tako bi
-300      23         20.1 lahko predvideli tudi kakšno lokalno ujmo.
-200      24         21.4
-100      25         22.7
-0m       26˙C     24˙c
Tukaj prilagam še nekaj enostavnih skic za boljše razumevanje.

Polna črta predstavlja vertikalni temperaturni gradient , črtkana črta pa predstavlja vrednost suhe adiabate. Vidimo da je atmosfera stabilna če je vertikalni temperaturni gradient majhen, za suho adiabato smo vzeli 1˙/100m , vertikalni gradient pa je različen. Na primer če je vertikalen temperaturni gradient okoli 0.5˙/ 100m je atmosfera stabilna , če pa je kot kaže druga skica okoli 1.5˙/ 100m pa je atmosfera labilna oziroma bolj burna, pri tretji skici pa je adiabata enaka vertikalnemu temperaturnemu gradientu in seveda je atmosfera indiferentna. Drugače pa je če je adiabata vlažna , kar pa je zgoraj opisano.