Po koncu vročinskega vala se je obetala akcija v smislu močnih neviht, prehod hladne fronte se je obetal v nedeljo, 6.8.2017 v popoldanskem in večernem času. Ker je prizemna fronta prispela pred višinsko motnjo, je pri tleh že pričel pihati veter vzhodnih smeri, ki je v notranjosti države že prinesel nekoliko hladnejši zrak. Na Primorskem pa je zapihala zmerna burja, ki pa je še dodatno ogrela zrak. Prav burja nas je puščala nekoliko v negotovosti glede razvoja dogodkov ta dan, saj se ponavadi ob takem scenariju težko razvije kaj bolj fotogeničnega, ker suh zrak ob burji načeloma zavira konvekcijo. Vzhodno polovico države smo že kar hitro odpisali, tam je vzhodnik preveč posušil zrak in posledično ni bilo na voljo prave energije za konvekcijo. Vseeno smo na vezi, v kolikor bi se začelo kaj prožiti na zahodu, da bi hitro šli na pot. Okoli poldneva spremljam gibanje prvega MCS-ja, ki prihaja po hribih severne Italije proti Sloveniji. Slišimo se, ko je zadeva severno od Benetk in se takoj odločimo za odhod. Na žalost se mora Robi opravičiti zaradi družinskih obveznosti, torej ostaneva midva z Dejanom. Med potjo proti Primorski naju vsake toliko zaliva dež iz nevihte nad Ilirsko Bistrico, malo naprej od Postojne pa se vse skupaj posuši in tudi promet steče.
Na radarju opazujeva, kako se južni del nevihtnega sistema počasi krepi in sega vedno dlje proti jugu. Vozim, kolikor hitro lahko, veva pa, da bova nekje pri Gorici morala ustaviti, ker naju bo linija kmalu že zadela. Obenem sva hotela poslikati še nevihto, ki se je na hitro naredila severno od Nove Gorice. Pogled na nevihto je bil bolj ali manj boren, nobene strukture, baza je bila čisto porezana zaradi burje. Hkrati je vse skupaj tudi že razpadalo in šlo v hribe.
Kmalu za tem vidiva že kipenje in bazo nevihte iz Italije. Skleneva, da ne bova poskušala loviti tega v Italiji, ker si bova nakopala samo vožnjo sem in tja brez potrebe. Tako ali tako pa je prihajalo točno nad naju
Po nekaj minutah se na desni strani že prične oblikovati shelf, ki ga vztrajno rine v hribe nad Novo Gorico.
Zadeva pride bližje in se vse bolj organizira tudi nad nama, zato poslikava še nekaj fotk in se odpraviva nazaj proti Ajdovščini.
Ker se nevihta pomika zelo počasi, sva jo z lahkoto prehitela za 10-15km in našla dobro lokacijo za slikanje ob cesti. Tu je bila struktura v najlepši fazi. Kasneje je pričela počasi razpadati, saj od zadaj ni bilo več prave konvekcije. Tudi na sploh se meni osebno zdi, da je ta faza strukture nastala na outflow-u oz. na gust fronti tiste nevihte, ki jo je med tem že odnašalo v hribe. Vseskozi je pihala zmerna burja, za shelfom pa Z-SZ veter.
Dejan v akciji, nad nama pa nastajajo mammatusi
Sledil je še premik proti Vipavi, kjer poslikava še razpadanje te strukture:
V tem se nama pridruži še Marko Korošec, nato malo debatiramo o tem prvem delu prehoda. On se nato odloči za vožnjo proti Postojni in lov za tisto glomazno nevihto severno od nje, midva pa ostaneva pri Vipavi, saj se v ozadju že vidi fronta s svojimi nevihtami.
Pred fronto se prožijo plohe in nevihte, zato poskusiva z gamblom in vožnjo proti Vidmu, če bi se naredilo kaj fotogeničnega na sprednjem robu katere od neviht. Na žalost je bilo vse brezizrazno, impresivna je bila le dežna zaveza pred tem sistemom in pa dnevne strele, ki so pokale pred njo. Žal sva jih veliko zamudila, saj je prava umetnost najti kakšen pameten kraj za slikanje v severni Italiji. Jaz ujamem ti dve fotki, kmalu naju zajame dež iz teh neviht in odhitiva proti jugu.
Trudiva se prehiteti dež in outflow, kar nama uspe šele okoli Tržiča. Skleneva, da greva direktno na Socerb, saj je bila nevihta nad morjem enostavno preveč zavita v dež in tudi predaleč, da bi jo prestregla nekje v Istri. To se je izkazalo za dobro odločitev, pred nama se je namreč linija na hitro okrepila in upočasnila, sledila je debela ura slikanja strel, ki jih je bilo povsod polno. Spodaj objavljam nekaj boljših slik, imam pa jih res veliko, se pa tudi ponavljajo.
Udar blizu zasidranega tankerja v zalivu. To pa mora biti doživetje, ko strele pokajo tako blizu tebe na morju
Nad Trstom se je shelf nekaj trudil, vendar ni bilo prave podpore vetra s prave strani, zato je ostal dokaj neorganiziran.
Na severu se je videla močna dežna zavesa, ki jo je na spodnji strani burja zavijala nazaj proti notranjosti nevihte. Posledica je bila veliko strel, ki so bile spodaj lepo vidne, zgoraj pa zavite v dežno zaveso.
V času nastanka zadnjih dveh posnetkov je direktno v Trst počila ena strela, ki je nisva ujela, imela sva približano čisto drugam
Za tem konstantno grmi že nad nama, kar je bil znak za umik proti avtu. Že med hojo poči strela le kakih 100m stran v gozd, za njo pa še par drugih, kar naju požene v tek proti avtu
Čez nekaj minut se ulije dež in foto seansa se konča. Med dežjem je bilo nekaj zrn toče in precej bliskanja. Za fronto ni bilo videti ničesar več, zato se odpraviva domov. V Ljubljani sva okoli 0.30, Dejan ima pred seboj še vožnjo v Škofjo Loko. Vsekakor nam je ta večer postregel z ogromno dogajanja, navkljub zmerni burji, ki je pihala brez prestanka. Sedaj pa že pogledujemo proti novim priložnostim sredi prihodnjega tedna
Znanost in reportaže