DOLGOROČNE NAPOVEDI

[Capillatus]

Od kod ti podatek da je odklon za April in Maj 1-2°C? 

Če vzamem 3 postaje v liniji Vzhod-Zahod.







Maj







Vir: http://meteo.arso.gov.si/met/sl/climate/current/last-12-months/archive/

In pa govoril sem za EU/Slo. Globalno tako vemo kako stojijo zadeve.

Sem opazil ja, da si kar domač s ITF. 
Moram si vzeti čas in še to korelacijo na ravni ITF/African High, spraviti v reanalizo da malo vidim koliko je dolgoročne korelacije na tem.

Edit:
Kar se tiče lokalnih parametrov kot so padavine in temperatura, so te reanalize zelo dobre za oceno in približek. Malo šepa lokalna natančnost seveda, ker je mreža na podobni ravni kot GFS. Kar se pa tiče parametrov nad tlemi, pritiskovno in geopotencial, se pa s tem ne da oporekati. Dataset je iz NCEP centra in podatki se dobivajo na enak način kot ima GFS asimilacijo vstopnih podatkov.

[GregorS]

V biltenu ARSO sem prebral, tam gledajo povprečje 1961-1990, povprečna v Ljubljani je bila v aprilu 11.4°C, kar je 1.5°C nad povprečjem, ti pač gledaš povprečje 1991-2010!Tako da je jasno odklon nižji.

http://www.arso.gov.si/o%20agenciji/knji%C5%BEnica/mese%C4%8Dni%20bilten/NASE%20OKOLJE%20_2012_04.pdf

[Capillatus]

Aha, zato torej. Ja tak je pač bil mednarodni dogovor za novo klimatološko obdobje. Tu nimam jaz vpliva kako se WMO dogovarja.    In tudi reanaliza ima klimatološko obdobje 81-10.

http://www.wmo.int/pages/prog/wcp/ccl/mg/documents/mg2011/CCl-MG-2011-Doc_10_climatenormals1.pdf

http://www.ncdc.noaa.gov/oa/climate/normals/usnormals.html

Jaz se pač ravnam po normativih. In ARSO uporablja obdobje 91-10 v podatkih za te postaje, zato tudi prihaja do odstopanj v primerjavi z reanalizo ki ima 81-10. Očitno so dobili informacijo naj uporabljajo staro obdobje za bilten, da deluje bolj toplo. 

lp

[TgT]

S temi obdobji je cela 'štala'

A mogoče kdo ve, katero obdobje se je uporabljajo za CFS napovedi? in sedaj za CFS2?

CFSv1 1981-2006?   
CFSv2 1999-2010? 

[Capillatus]

Je "štala" ja. Sploh ko pride do primerjav podatkov z različnimi obdobji. Dokler je določeno eno klimatološko obdobje in se vsi podatki obravnavajo po tem enem normativu, potem ni težav in se podatki ter odstopanja dajo primerjati. Sicer je pa 30 let za primerjalno obdobje dokaj malo. Toda eden izmed razlogov zakaj se je prestavilo na novo obdobje, je tudi zaradi večje natančnosti meritev, sploh ker se je že bolj uvedla satelitska tehnologija konec sedemdesetih.

Vprašal si za CFS. Stvar je sledeča.  Za splošne anomalije ima CFS klimatološko obdobje 81-08. V originalu je bilo 81-04, in je bilo posodobljeno nekaj časa nazaj. 81-06 obdobje je pa za "skill mask", kar pomeni pač neko procentualno korelacijo med napovedjo in potem dejanskim stanjem, na podlagi preteklih reanaliziranih napovedi. In pa tudi za standardni odklon in normalizirane anomalije. Ta obdobja so sicer "hindcast climatology". Dobljena dejansko s tem modelom. Kaj je hindcast, ti naj pa google pomaga, če slučajno ne veš. 

CFSv2, ima osnovno obdobje 82-10, kot tudi za skill in normalizirane anomalije, za SST anomalije pa 99-10.

Vir je dokumentacija posemeznega modela.

Edit: So pa velike razlike med CFS in CFSv2.

[chris93]

Takšna je NAO napoved za letošnjo zimo. Na teh slikah zgleda zelo obetavno za nas snegoljubce 



Glede padavin me za letošnjo zimo ne skrbi, ker se večina sezonskih napovedi nagiba k mokri zimi:







Problem nastane pri tem:






Torej, na kratko, če se te napovedi uresničijo: Zima bo po hribih zelo dobra, po nižinah bi pa znala biti večina padavin v obliki dežja. V primeru, da pride do sneženja po nižinah bo sneg težak, moker 

Torej Sibirske razmere in suh sneg kot smo imeli lanskega februarja lahko letos pozabimo.

[Capillatus]

@Chris93: Če si opazil ko si limal te karte, se trend napovedi nagiba v vedno bolj suho varianto. Mi pa CFSv2 nasplošno ni ravno najljubši, predvsem zaradi svojega sistema napovedovanja.

Tist primer v NAO napovedi je bolj realen, če lahko tako rečem.   (seveda da se upošteva da je NAO posledica in ne vzrok, če se že gleda faktorje za zimske postavitve)

[Oblak69]

Takšna je NAO napoved za letošnjo zimo. Na teh slikah zgleda zelo obetavno za nas snegoljubce 
...........................
Torej, na kratko, če se te napovedi uresničijo: Zima bo po hribih zelo dobra, po nižinah bi pa znala biti večina padavin v obliki dežja. V primeru, da pride do sneženja po nižinah bo sneg težak, moker 
...........

Nekako mi ne gre skupaj. Snegoljubci imamo radi sneg, ne dež 

[chris93]

Nekako mi ne gre skupaj. Snegoljubci imamo radi sneg, ne dež  

Takšna je NAO napoved za letošnjo zimo. Na teh slikah zgleda zelo obetavno za nas snegoljubce
Ta komentar se nanaša na PRVO KARTO - NAO napoved

Torej, na kratko, če se te napovedi uresničijo: Zima bo po hribih zelo dobra, po nižinah bi pa znala biti večina padavin v obliki dežja. V primeru, da pride do sneženja po nižinah bo sneg težak, moker
Ta komentar se pa nanaša na CFS napovedi.

Sicer pa, če Capillatus pove, da je NAO napoved bolj realna, bom to CFS napoved ignoriral  

[Capillatus]

No takole je kar se NAO in CFS tiče. Tist opis v "NAO napovedi" je za Veliko Britanijo. 

Glede CFSv2, nočem reči da je za odpad ker pač ima svoja nihanja kot vsak sezonski model. Kaj točno mene moti glede CFSv2: Sistem delovanja nima ensembelski, ampak operativen. Vsak dan ima 4 operativne zagone. Kot GFS recimo - 0z,6z,12z,18z. In seveda kaj to pomeni je, da so zelo precejšnja nihanja od zagona do zagona, ki jih je pri ensembelski napovedi recimo dosti manj.

Tole je 12z zagon za Januar. Kar cilja za celo zimo (DJF), je dejansko pozitiven NAO. Le nekaj dni nazaj je bila slika precej drugačna, kak dober teden nazaj pa celo čisto obratna, kar je precej ekstremno nihanje za sezonski model v tako kratkem obdobju. Toda je seveda normalno ker je to operativni sistem.


No kaj naredijo na CFS strani s svojimi grafikami je, da vse te napovedi, po 4 na dan, združijo v 10 dnevno povprečje napovedi, da dobijo 40 "članov" oz. "members" napovedi, in potem prikažejo povprečje vseh zagonov v 10 dnevnem časovnem obdobju (initial conditions).



CFS prva verzija po drugi strani, pa deluje na sistemu ensemblov. Pri ensemblih je začetna časovna točka vseh enaka, s tem da ima vsak "član" ali spet "ensemble member" malce spremenjene začetne vrednosti. S tem se pokrije več opcij in kakšno je odstopanje glede na spremenjene začetne vrednosti in vstopne podatke. In dejansko povprečje teh ensemblov v enem zagonu se šteje kot napoved za en zagon. CFSv1 ima tudi 4 zagone dnevno, in tako se v 10 dneh tudi dobi 40 napovedi iz katerih se potem potegne povprečje, kar je končna napoved.



Bistvena razlika med tema dvema sistemoma napovedi (operativen in ensembelski), je v tem, da je pri ensembleski napovedi manj ekstremnih nihanj v eno ali drugo smer. Kar lahko pri operativnem sistemu precej pokvari povprečje če se to dogaja pogosto. In zakaj potem ni CFS boljši? To je "coupled" model, se pravi da kalkulira delovanje oz. interakcijo med površjem, oceani in zrakom (atmosfero). No CFSv2 ima nadgrajene vse module (ocean, atmosfera,...), ima precej boljšo resolucijo oz. bolj gosto mrežo, nove sisteme asimilacije podatkov, v kalkulaciji upošteva več vertikalnih plasti, izpopolnjeno kodiranje, itd, itd... Pač je bil deležen solidnega "tuninga". Seveda ali to pomeni da je sedaj dosti bolj natančen? To je težko odgovoriti ker je komaj dobro leto v operativni rabi. In sistem napovedovanja (baziran na operativnih zagonih namesto ensembelskih), je relativno nov, tako da bodo v prihodnosti mogoče le prestavili na ensembelski sistem, kot ga je imel CFS. Mogoče bo pa to CFSv3. 

Tako da če naredim grob povzetek: CFS = GEFS, ECMWF/EPS Stil osnovnega sistema napovedovanja
                                                   CFSv2 = GFS, ECMWF Stil osnovnega sistema napovedovanja.

Sezonski modeli ki jih jaz poznam imajo v uporabi ensembleski sistem (razen CFSv2 očitno). Seveda se napovedi precej razlikujejo od modela do modela, ker ima vsak model svoj način asimilacije podatkov, različne resolucije, različno kodiranje, itd... Potrebno je opazovanje kaj modeli napovedujejo in potem napovedi preizkusiti z reanalizo. Tako se lahko hitro opazi kater model dobro napove 500hpa anomalije ali recimo površinske parametre in recimo kakšen je "bias" ali tendenca katerega modela oz. na kakšno stran se bolj nagibajo.

Glavni modul vseh teh modelov je seveda ocean. Sploh tropsko območje, kajti tu se razporeja energija. Tako da asimilacija stanja oceanov je velik faktor uspešnosti modela. Naprej je atmosfera, kodiranje, itd...

Trenutno stanje je takšno. Označil sem glavna območja ki najbolj vplivajo na zimsko dogajanje. Tista topla in hladna "podkev" (AMO in PDO) sta dober znak.


Seveda sam po sebi en faktor ni nikoli odločilen, ampak gre vedno za kombinacijo vsega. Tako oceanov kot tudi atmosfere. Glavni razlog trenutnega nihanja modelov je ENSO območje (rdeča elipsa), ker bo dosti odvisno kakšno bo stanje tam ko gremo proti decembru. Nekateri modeli vidijo vrnitev pozitivnih anomalij in El Nino, nekateri pustijo območje pri miru kot je, do pomladi. Dejansko letos ne moremo govoriti o El Ninu, ker ni doseženihi pravih kriterijev in pa niti ni vidnih pravih efektov ki dajejo znak El Nina, tako cirkulacije v tropih, kot razporeditev konvekcije. Je pa močna pozitivna nevtralna faza. Tudi na tem grafu, kjer so primerjave med šibkimi El Nino pojavi je to očitno. Index je "gor" a zelo slaba persistenca.




Toda še je čas za El NIno, kajti ravno v novembru in proti decembru je tisti čas ko se pojavi glavna faza El Nina, ko se cirkulacija na Severni polobli spreminja in tudi pritiskovna slika v tropih se spremeni in razporeja, kar vpliva na SOI in tako naprej.



Pod površjem je lepa pozitivna anomalija. In ravno to modeli ugibajo, če bo ta masa prišla na površje ali ne. To je čisto 50-50 varianta. Na splošno pogoji trenutno niso v prid El Ninu, vsaj kakšnemu pravemu oz. solidnemu ne. Možnosti so da se pojavi ta anomalija v centralnem Pacifiku v ENSO 4 območju, kar bi bil dodaten + v celotni formuli.



Ne bom šel preveč v detajle, ker bo dolgočasno. Dejstvo je, da kar se tiče zimskih postavitev, so odvisne od kombinacije vsega. Kot recept za torto. Oceanski cikli, atmosferske oscilacije kot naprimer QBO, itd,... in hudič se skriva v kombinacijah. Eno vpliva na drugo in obratno nazaj (Tako da je malce smešno ko kdo reče da "El Nino in La Nina pa ja nimata vpliva pri nas, ker smo predaleč". Mogoče tako zgleda če kdo pogleda wikipedio in tisto karto za ta dva pojava ko prikazuje direktne efekte. V celotni sliki je zadeva precej drugačna). In pa seveda sami dogodki in spremembe med zimo, kot recimo SSW (Sudden stratospheric warming) imajo lahko pomembne vplive, kot smo videli letos in recimo v 09/10 zimi. Tako da če hočemo ugotoviti kako bo izgledala ta "torta" je odvisno od tega kako dobro ugotovimo čarobne sestavine. Lahko poznamo vse faktorje ki vplivajo, a vseeno je treba poznati korelacije na kratek in dolgi rok, kjer pa takoj pridejo v poštev izkušnje in znanje (pomembna je tudi intenzivnost posameznih faktorjev!). In tukaj wikipedia ne pomaga prav nič, če se lahko malo pošalim.

In kot je že bilo rečeno, samo ENSO res ne odloča kako in kaj. Pomemben faktor, a ne glavni.

Primerjave postavitve v zimi zadnjih dveh El Nino pojavov, 06/07 in 09/10. Precej očitno drugačna slika in drugačno stanje skozi celo zimo.





Ne bom napovedoval kaj mislim da bo to zimo, ker je še dosti stvari odprtih. Pripravljam sicer eno kombinacijo let, ki jo bom dal v reanalizo da vidim kaj mi pokaže kot povprečje za določene kombinacije indexov. Seveda v raziskovalnem in eksperimentalnem duhu. Tako da dela je še dosti, časa pa premalo.

Ta post bom zaključil, ker se že predolgo vleče in tako ali tako "praskam površje". Končal se je v precej drugačni temi kot sem ga začel, a človeka ravno tako potegne sem ter tja, kot GFS nad 240 ur.

lp

P.S.: Čeprav ta post ni nič posebnega, bi vseeno rad opozoril, da se nebi slučajno zgodilo da se ta post znajde kje na kakem portalu in prevzet za "svojega", tako kot se je post o globalnem segrevanju in to čisto brez moje vednosti in brez kakršnega koli vprašanja. 

[chris93]

Kaj bi mi brez tebe Capillatus 

[dbdeki]

Capillatus....

[lwzr]

@Capillatus, lepo je spet brati tvoje poste  

Ni v slovenskem jeziku, a verjamem, da vsi razumete, kaj piše:



Beograd -- Balkan će ove zime biti posebno pogođen ledenim vremenom, a iz Evropskog meteorološkog centra prognoziraju temperature i do minus 30, prenosi Slobodna Evropa.

Ruski meteorolozi su pre nekoliko dana prognozirali nahladniju zimu u poslednjih 1.000 godina, a slično upozorenje je ovih dana stiglo i iz Redinga.

Kako navode u Evropskom centru za srednjoročnu prognozu, Evropu čeka neuobičajeno hladna zima kao posledica neuobičajeno toplog leta na severoistoka Evrope i većem delu Sibira. Najhladnije će biti na Balkanu.

Predviđanja su prokomentarisali klimatolozi iz regiona, koji podvlače da je u pitanju referentna ustanova, ali da je još rano za pouzdaniju prognozu.

"Prognoza, što se radi na duže staze sve je manje pouzdana. Još uvek nauka nema tako precizne metode. Ono što se može reći to je da će ova zima verovatno biti hladnija nego prethodne. Slabi uticaj El Ninja, iako je on daleko od nas, on je indikator klime na svetskom okeanu, tako da kažem. Tako da to u stvari znači selidbu toplih površinskih voda sa istoka na zapad. Iz Evrope ka Americi," kaže Željko Majstorović iz Sarajeva za "Slobodnu Evropu".

Beogradski meteorolog Branko Sparavalo je rekao da je prognoza "prilično smela".

"Pitanje je zaista koliko će se ta prognoza ostvariti. Vrednosti koje se navode, da će temperatura stići do minus 30 na Balkanu su dosta niske i takve vrednosti su veoma retke, ne samo u toku jedne decenije već i u toku veka. To je dosta smela prognoza i ne možemo se generalno pouzdati u te prognoze i one su još u eksperimentalnoj fazi", navodi Sparavalo.

Branko Micev, načelnik Centra za analizu i prognozu u Hidrometeorološkom zavodu u Podgorici, navodi da i on očekuje "sibirske talase" sa temperaturama ispod -20, ali da to važi samo za najhladnije dane i najhladnije delove zemlje.

vir: www.b92.net

bomo videli, kaj se bo izcimilo

[sasolaguna]

Se pravi ponovitev lanske situacije s sneženjem južno od nas...

[Capillatus]

hvala za pozitivne odzive.  Toda niso ti posti kaj posebnega.

Če se preko tega še malo zime dotaknem.
(ne bom celega citiral, le toliko da se vidi na kaj navezujem)

Beograd -- Balkan će ove zime biti...

Dejansko razumem od kod in zakaj prihajajo s to idejo.
Malo je smešno ko pravi, da bi to bila kao posledica toplega vremena na SV Evrope in v Sibiriji.  No pa kakorkoli že.

Zima se začne oblikovati že Novembra (sicer že dosti prej, a zaključne faze vsaj). Vsaj kar se postavitev tiče bo november pomemben mesec. Zdaj glavna ideja za Evropo (Dec-Feb) je že bolj ali manj znana. Blok nad Grenlandijo/Islandijo, negativen NAO in doline nad Evropo (Rezultat kombinacije PDO-AMO). Zdaj kaj je tu odprto oz. stvar debate? Kje bi potekala glavna os teh dolin. Interakcija dolina/greben je pozimi vedno močnejša kot poleti. Tako da doline preveč zahodno in nas bo že grabil greben in seveda južni tok. Doline preveč vzhodno, pademo pod zalednje in severni tok, sicer mrzlo a šepajo padavine. Zdaj seveda to ne pomeni da bodo doline padale cele 3 mesece po isti liniji.  Postavitve imajo itak variacije na 7 dni ali manj in lahko gremo recimo od male ledene dobe danes, do 10°C čez 5 dni, če navedem ekstremen primer. . Tako da govorimo o neki splošni sliki za 3 mesece. In tukaj prihaja sedaj do idej ali bo toplo/morko, toplo/suho (manj verjetno), mrzlo/suho, mrzlo/sneženo. Ker kljub temu da je postavitev recimo: Os dolin nad Z Evropo, lahko vmes vseeno padejo doline ravno prav da dobimo cele fronte, sekundarce, itd,.. čez nekaj časa pa se greben razširi, itd... Hočem povedat to, da se tu cilja na splošno sliko za 3 mesece. In ko govori o -30°C: Seveda, realna možnost letos, a ne pa da bo to splošna slika.

Zaenkrat tako na prvo žogo mislim/verjamem da bodo doline dovolj dobro postavljene da bi bile vsaj povprečne temperature (če že ne negativna odstopanja za večji del EU) v končni sliki.
Najbolje da naredim par reanaliz/kompozitov, da pokažem kaj naj bi bila ideja. Za primer bom vzel povprečje 3 zim, 09/10, 05/10, 03/04. Zakaj sem izbral te tri v prvi analizi ne bom razkrival, so pa to le rezultati prvih analiz ki sem jih delal. Bom v prihodnjih tednih upam da uspel zbrati leta z dovolj podobnim globalnim "setupom" kot je letos, da vidim kaj se tam pokaže v povprečju.

Tole je idejna 500mb postavitev. Os dolin precej idealna v tem primeru. Seveda lahko le 500-1000km levo-desno pomeni precejšnjo razliko.


To bi pomenilo seveda lomljenje front na Alpah in sekundarce. To se lepo vidi na anomaliji pritiska na površju, kjer je center anomalije postavljen v Genovski zaliv. Zdaj to pomeni tudi južno advekcijo, tako da je ta postavitev lahko tako dobra kot tudi slaba. Pač stvar "tajminga" fronte.


Padavinsko gledano, je zadeva primerna celotni postavitvi s sekundarci.


Temperaturno je pa tako/tako. 3-mesečno seveda negativna anomalija, kar pa pomeni če je bilo po prehodu fronte -15°C, da je bilo vmes kdaj tudi +10°C. Pač povprečja in odkloni.


To niso ravno karte za napoved, ampak samo rekonstrukcija in povprečje 3 zim. Naj omenim da je bil v teh vseh treh zimah na delu tudi SSW event (Sudden stratospheric warming), ki lahko precej vpliva na celotno sliko (Tudi posredno v pomlad in nevihtno sezono, samo za info). Kot sem rekel, moram podrobneje definirat katera leta so dejansko primerljiva in nato potem preko reanaliz primerjati kakšen je bil rezultat v primerjavi z letos, poiskati korelacije, kaj je bilo prav (če sploh kaj) in kaj ne, itd... Pač eksperimentiranje na višku in sprotno učenje/nadgrajevanje.

Dodaten plus je letos tudi negativen QBO, ki bo igral vlogo za morebiten SSW letos in za postavitve. Sicer propagira navzdol in bo drugo leto verjetno v pozitivni fazi (ki propagira iz vrha), se bo letos še vseeno igral s stratosfero. (skala na levi so mb-višina)


Toliko o tem.

lp