Vremenski modeli in napovedi na daljše obdobje

[weatherist]

Pozdrav,

precej se zanimam za vreme in njegovo napovedovanje, sem pa (zaenkrat) v tem še popoln amater! Upam, da vprašanje ne bo preveč butasto, pa vendar. Ko sem razmišljal o vremenskih modelih, se mi pojavlja naslednje vprašanje. Večkrat preberem, da recimo nekdo pove: za toliko dni naprej ti pa ne morem napovedati vremena, ker karte sežejo komaj tako daleč. OK. Kaj pa bi se zgodilo, če bi npr. neko karto, ki kaže stanje čez 7 dni, postavili za izhodišče novemu računanju za naslednjih 7 dni. In potem dobljene podatke zopet uporabili kot trenutno stanje in računali za naslednjih 7 dni. Seveda mi je jasno, da je to popolnoma nezanesljivo, saj se s časom pojavlja preveč neznank, ki vplivajo na vreme in natančnost napovedi tako pada. Torej jasno je, da bi taka napoved bila popolnoma nezanesljiva. Bolj pa me zanima, kaj bi bili rezultati takih napovedi. Bi se vreme lepo razvijalo ali bi te napovedi dajale vedno bolj ekstremne rezultate, torej bi se sčasoma neko vremensko nihanje vedno bolj stopnjevalo? To bi nam dalo nek podatek o kvaliteti modelov, ki jih uporabljamo. Ali pa tudi ne. Vseeno pa bi bilo zanimivo izvedeti 

[Pihe]

Prvo sploh nisem razumel,kaj hočeš povedat.
Če te pa prav razumem, je že start takega razmišljanja na žalost napačen. Vsi modeli namreč računajo vreme za naprej na podlagi trenutne situacije in trenutnega vremena, ne pa izračunanega stanja,ki bi bilo čez en teden.Vedno se uporablja trenutno "zatečeno" stanje vremena in nič drugega.

[Ciril]

Poleg tega imaš pa še ansamble, to so napovedi, pri katerih so robni oz. vhodni podatki malenkost drugačni, izračuni pa se lahko kar močno razlikujejo, tako da...

To, kar bi ti naredil, je verjetno možno, kaj pa bi s tem dosegel, pa ne vem....

[H2o]

Dodal bi še to, da računanje v numerični matematiki itak poteka kot ponovna uporaba nekih podatkov. Iz tega sledi, da se en izračun uporabi za naslednji izračun. Torej se nekako dela po tem postopku kot si ga sam povedal. Seveda imajo te metode napake. Že sama računalniška natančnost (število decimalnih mest) jo nekaj prinese.. da ne govorimo o pomanjklivosti kakovosti samega modela (metode) računanja.

[Ciklon]

Kaj pa bi se zgodilo, če bi npr. neko karto, ki kaže stanje čez 7 dni, postavili za izhodišče novemu računanju za naslednjih 7 dni. In potem dobljene podatke zopet uporabili kot trenutno stanje in računali za naslednjih 7 dni.

@weatherist pa saj modeli tudi tako računajo... kar je tudi logično

Prvo sploh nisem razumel,kaj hočeš povedat.
Če te pa prav razumem, je že start takega razmišljanja na žalost napačen. Vsi modeli namreč računajo vreme za naprej na podlagi trenutne situacije in trenutnega vremena, ne pa izračunanega stanja,ki bi bilo čez en teden.Vedno se uporablja trenutno "zatečeno" stanje vremena in nič drugega.

Očitno dobro ne razumeš, kako poteka modelsko računanje oz. napovedovanje vremena...

Modeli uporabljajo analize stanja vremena (rezultate meritev) ob določenem času samo za začetno/izhodiščno stanje oz. za začetni prvi korak računanja...
Modeli nato računajo po korakih... recimo globalni modeli za srednjeročne napovedi (GFS, GEM, ECMWF, UKMO...) imajo 15 minutne korake (računajo stanja vremena za vsakih naslednjih 15 minut), visoko resolucijski modeli za kratkoročne napovedi (ALADIN, WRF...)pa imajo korake dolge lahko tudi samo po 10 sekund. Za vsak naslednji korak pa se za začetno stanje izbere rezultat prejšnjega koraka računanja...

Si predstavljate kakšni bi bili rezultati izračunov, če bi pri računanju po korakih vzeli za vsak naslednji korak isto začetno stanje iz analiz... sploh ne bi bilo kontinuitete razvoja vremena ... bi kar preskakovalo    

[Pihe]

@Ciklon.Se mi je zdelo,da ne bom dobro napisal.Malo me je zmedel post od začetnika posta,ker nisem točno vedel,kaj hoče povedat.Meni je logično,da je začetek napovedi točka "Zdaj" in zatečeno stanje vremena.Potem pa seveda vsi nadaljni izračuni temeljijo na predhodnem izračunu in ne stanju vremena(saj ga konec konec niti ne vedo).Se pravi izračun glede na predhodni izračun.Pa saj to je pravzaprav tudi predhodnik napisal,ampak je nemara tako kot jaz,to malo čudno formuliral v stavku.
Je pa res,da ne poznam časovne frekvence izračunov,ker se v to ne poglabljam.

[weatherist]

Ja, razumem, da se vedno uporabljajo računski podatki. Potemtakem teoretično ni nobenih ovir, da ne bi teh modelov vrteli tudi za eno leto naprej, če bi to želeli. Le praktične vrednosti ne bi bilo nobene. Kljub temu me zanima, kakšni bi bili rezultati. Bi začelo prihajati do kakih ekstremnih vremenskih nihanj, ki bi kazala na to, da ima zemlja neke stabilizacijske mehanizme, ki v modelih niso zajeti? Ali do tega ne bi prišlo?

[Smučar]

Sigurno bi prihajalo do ekstremnih razmer, poglej si samo nekatere izračune blizu roba 14-dnevnega obdobja. Bi moral pa verjetno vprašati tiste, ki so modele sestavljali, da bi kaj več povedali.