Tukaj vam bom sedaj poskusil na najpreprostejši način razložiti nekaj vremenskih kart ki jih najpogosteje uporabljamo, zato da si boste lahko sami pomagali pri napovedih in analizah vremena in da se boste lahko izognili raznim 10 in 15 dnevnim napovedim, ki so večinoma popolnoma nepravilne in nerealne, zakaj pa boste sami spoznali ko boste dnevno spremljali te karte.
Premikanje zračnih gmot je hitreše oziroma močnejše čimbolj so izobare skupaj, torej za močno burjo je za nas najbolje, da se istočasno nad srednjo evropo krepi AC in poglablja ciklon v S sredozemlju!
Naslednja karta je temp. na ploskvi 850hPa (približno 1500m), ki je lahko zelo koristna pri določanju snežne meje. Običajno sneži nekaj 100m pod ničto izotermo (črta ki povezuje kraje z 0 stopinj na 1500m), vendar moramo biti tukaj zelo pazljivi, saj je to zgolj računska vrednost in ne upošteva inverzije, ki je pozimi zelo pogost pojav. Za inverzijo pa vemo da je značilno da se temp. z višino zvišuje in prav lahko se zgodi da je temp. ki jo mi vidimi na karti max temp. na tem območju. Po mojih dosedanjih izkušnjah po nižinah velikokrat sneži tudi takrat ko je na 1500m računska vrednost 0,-1 ali pa celo +1 stopinja!!! Potrebno je paziti tudi pri nizkem zračnem pritisku, saj je ploskev 850hPa izračunana pri normalnem zračnem tlaku 1020 milibarov, če imamo ciklon je recimo ploskev 850hPa lahko dosti nižje kot 1500m.
Že smo prišli do temp. na 2m, vendar se tukaj ne bi preveč ustavljal, saj vsi veste kaj prikazuje, samo da veste da si tukaj tudi pogledate ko določate mejo sneženja, kaka je temp. pri tleh, vendar zopet naj povem da je to računska vrednost in da je ob padavinah ta temp. lahko nižja oziroma jutranja ob oblačnem vremenu višja... zato je morda bolje da pogledate max in min vrednosti.
CAPE IN LIFTED INDEX
je zelo zanimiva karta, ki nam pove koliko je možnosti za proženje ploh in neviht in kakšna je možnost za močna neurja (predvsem poleti).
CAPE je kratica za "convective available potential energy", ki jo merimo z J/kg. Naj poudarim da gre tukaj z potencialno energijo ki se LAHKO sprosti, ni pa nujno da se BO sprostila. 1000J/kg omogoča nastanek običajne nevihte z močnimi sunki vetra, nalivi in bliskanjem... 2000J/kg omogoča nastanek močne nevihte z orkanskimi sunki vetra, točo in ogromno lokalno količino padavin v kratkem času... ekstremnih 5000J/kg omogoča nastanek tornada in drugih ekstremov.
Lifted index je mera za stabilnost atmosfere in nam lahko veliko pove o proženju ploh in neviht, generalno pa naj bi veljalo približno tako.
>0 -------- nevihte skoraj povsem izključene
0 do -3 ----- možne razmere za nastanek ali za preživetje neviht
-3 do -5----- nevihte so zelo verjetne
-5 od -7------možnost za nastanek močnih neviht in neurij
<-7 ----------možnost za ekstremne dogodke (tornadi)
PS. Tukaj so pa še glavni linki za te karte pa malo pobrskajte če vaš še zanima.
http://www.wetterzentrale.de/topkarten/ http://profi.wetteronline.de/ na tem linku
http://wxmaps.org/pix/temp4.png pa so zbrani podatki iz amriškega modela gfs zagona 00z ali zvečer 12z, kjer nam kaže povprečno temp. za prvih in drugih sedem dni in pa skupno količino padavin ki jih lahko pričakujemo v prvih in drugih sedmih dneh. Spodnja karta pa kaže koliko te podatki odstopajo od povprečja za ta čas.
Tole pa je esembelska napoved gfs modela, to je napoved istega modela z različnimi inputi, torej naj poenostavim... vreme vemo da je v bistvu eno samo računanje in da obstaja razlaga metuljevega efekta no in to je nekaj podobnega... recimo da računalnik zateva podatek o temp. v LJ ob 00z, in v en primer bojo vnesli 0 stopinj, v drug esembel pa bojo vnesli 0,000001 stopinja in kot se lepo vidi na grafu so izračuni za prve dni zelo podobni a kasneje ko se stvar večkrat potencira pride do zelo velikih odstopanj, pa čeprav je bila razlika v inputu samo za 0,000001.
Rdeča črta pomeni povprečne temp. na tem mestu v tem obdobju. Zelena črta nam prikazuje glavni zagon oziroma operativni zagon modela GFS ob določeni uri (to so tiste karte ki jih gledamo na wetterzentrale.de), modra črta pomeni kontrolni lauf determinističnega zagona GFS, siva črta pomeni povprečje GFS esemblov, ostale črte so pač esembli ki nam jih GFS ponuja (te pa si lahko ogledate na:
http://www.meteociel.fr/modeles/gefs_cartes.php).
Naj še povem razliko med operativnim in determinističnim zagonom. Operativni vsebuje veliko več vzstopnih podatkov, deterministični pa nam recimo bolje prikaže veliko možnih scenarijev nekega dogodka. Dejansko pa so deterministični zagoni nekako podpora operativnemu zagonu.
Ker sem opazil da nekateri niso čisto razumeli esemblov in razlik med operativnimi in determinističnimi modeli, sem na kratlko napisal novo razlago.
vir: wettrzentrale.de in wetteronline.de
Vreme